SLO ENG

Inštitut za zgodovino medicine
Zaloška 7a
1000 Ljubljana

telefon: +386 1 522 45 49, 041 327 935
Faks: /
e-pošta:

Natisni Nastavitve

Muzejska dejavnost

KONCEPT SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA MUZEJA
Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije
Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva

PREDLOG ZA POSTAVITEV SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA MUZEJA
Pripravili: Zvonka Zupanič Slavec, Cirila Toplak

VSEBINA
1. Uvod
2. Današnje stanje v Sloveniji
3. Konceptualizacija muzeja
4. Raziskovalno in drugo (mednarodno) sodelovanje
5. Prostori
6. Kadri
7. Možnosti financiranja
8. Organizacijska shema delovanja
9. Literatura

1. Uvod
Za potrjevanje slovenske narodnosti imajo pomembno vlogo ustanove, ki se dejavno posvečajo skrbi za narodovo zgodovino in tradicijo in z njo seznanjajo tujino in mlajše rodove.

Slovenci potrebujemo muzeje in muzejske zbirke, ki nam bodo ohranjale dediščino preteklosti, da se bomo lahko poučili ne le o tem, kam gremo, ampak tudi, kdo sploh smo. Muzeji pa so pomembni tudi za narodov ugled, saj uveljavljajo s svojim obstojem celostno podobo Slovenije zunaj naših meja.

Zavedati se moramo, da bo brez načrtnega zbiranja najrazličnejših gradiv, ki ohranjajo svež spomin na tradicijo slovenskega zdravstva in njegovih pomembnih delavcev, bo stan prikrajšan in osiromašen za dolgo pot razvoja slovenske medicine; ta ni bila vedno lahka in ima tudi svoje nacionalne posebnosti. Prehojena pot je temelj narodne stanovske samobitnosti, ponosa in vzbuja spoštovanje ter čvrstejše čutenje o stanovski pripadnosti in humanistični naravnanosti. Vsaka dežela se ponaša s svojimi vidnimi znanstveniki, umetniki, ljudmi, ki so ponesli njeno ime prek narodnostih meja; tudi v slovenskih zdravniških vrstah imamo nemalo znamenitih osebnosti, o katerih pa žal velikokrat več vedo tuji kolegi kot naši zdravniki.

Zgodovina je nedeljivi del narodne kulture, je neponovljiva in samobitna; iz navedenega sledi, da smo zaradi pomanjkanja čuta za ohranjanje le-te že marsikaj izgubili, na številne pomembne dogodke pozabili. Inštitut za zgodovino medicine že desetletja zbira najrazličnejše stvari iz stanovske dediščine, vendar zaradi pomanjkanja družbene podpore le z entuziazmom posameznikov, zagnano in nenačrtno, namesto načrtno in urejeno.

Premalo se zavedamo, da je veda brez zgodovine kot človek brez spomina.

2. Današnje stanje v Sloveniji
Trdimo lahko, da imamo Slovenci precejšnje število muzejev in je muzeološka stroka zelo dobro razvita; to dokazujejo izjemne zamisli nekaterih muzejev (na primer kobariškega muzeja o soški fronti, idrijskega rudniškega muzeja, Tobačnega muzeja v Ljubljani, muzeja za otroke Hermanov brlog v Celju itd.). V slovenskih muzejih pa zaenkrat še niso celovito zajeta vsa področja človekovega ustvarjanja

Zaradi tradicionalne naravnanosti muzejskega zbirateljstva na Slovenskem pa tudi posebnosti uveljavljanja slovenskega duha, ki je iskal skozi zgodovino svoj poglavitni ustvarjalni prostor v kulturi in umetnosti, obstaja velika vrzel predvsem na področju naravoslovnih znanosti in njenih dosežkov; le malo muzejev jih hrani v delnih in pogosto konceptualno nedorečenih zbirkah. Razen Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja Slovenci nimamo specializiranega muzeja za naravoslovna področja.

Za področje zdravstva, predmeta pričujočega projekta, obstaja v Celju zobozdravstvena zbirka, urejena s prizadevanjem nekaj navdušencev (prim. dr. Franc Štolfa), Ministrstvo za notranje zadeve je uredilo muzej sodne medicine v Tacnu, nekaj pokrajinskih muzejev hrani posamične medicinske eksponate v prirodoslovnih zbirkah, tovarna Lek ima bogato Lavičkovo medicinsko-farmacevtsko zbirko in to je vse. Če ne bi bilo Inštituta za zgodovino medicine Medicinske Fakultete v Ljubljani, kjer že od leta 1934 nesistematično, a vztrajno raste zdravstvena zbirka, bi bili eksponati s področja slovenske zdravstvene tradicije še bolj razpršeni po različnih bolnišničnih in znanstvenokulturnih inštitucijah ali nepopravljivo poškodovani oz. izgubljeni. Pridobljeni prostori v nekdanjem Centru za mentalno zdravje na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani s svojimi približno 700 m2 (bruto) razstavne in depojske površine vsaj prostorsko ponujajo boljše perspektive za zdravstveno zbirko.

Izhajamo iz izkušenj v svetu. Zdravstveni muzeji, ki prinašajo delno historični pogled na razvoj zdravstva, predvsem pa popularizirajo znanje o zdravju in bolezni ter možnostih za bolj zdrav način življenja, so zelo razširjeni v nemškem in anglosaksonskem prostoru. V Evropi je med najboljšimi tovrstnimi primeri v Londonu Muzej znanosti (Science museum), kjer izmed petih nadstropij zavzema zdravstvo dveinpol nadstropji, kar seveda govori o pomenu zdravstva v znanosti in obratno o silnem razvoju, ki ga je znanost naredila, da bi obvarovala človekovo zdravje in premagala bolezen. Referenčna je tudi angleška postavitev Znanost za življenje (Science for Life), ki obiskovalcu z izredno tankočutnim pristopom približa pomen razvoja znanosti, kot recimo genetike za razumevanje nastanka dednih bolezni, biologije celice za boljšo predstavo o celularnem nivoju dogajanj v telesu, imunologije in njenih sprememb pri boleznih kot npr. rakavih in aidsu, oziroma fizioloških zakonitosti imunologije, potrebnih n. pr. za transplantacijo organov. Podobnih primerov bi lahko precej nanizali tudi iz nemškega in ameriškega prostora. Tudi nedavni obisk ameriške zdravnice in univerzitetne profesorice z Univerze Washington v Seattlu je potrdil, da je naš koncept muzeja sodoben, vzgojnoizobraževalen in dobro zamišljen.

3. Osnutek muzeja
IME
Slovenski zdravstveni muzej
Obrazložitev:
- pridevnik slovenski je nujen za predstavitev muzeja kot nacionalno pomembne ustanove, prve te vrste na Slovenskem;
- pridevnik zdravstveni najnatančneje določa njegovo celotno vsebino, ki bo zajemala široko področje zdravstva in ne le medicino, torej tudi zobozdravstvo, farmacijo in nego;
- ime je kratko, tvori izvirno kratico (SZM) in je lahko prevedljivo v tuje jezike (Slovenian Health Museum, Slowenisches Gesundheitsmuseum)

V primeru pomislekov, da je beseda muzej spremljana z nekim sopomenom konservativnosti, bi sodoben koncept morebiti lažje prepoznali v podnaslovu Zakladnica zdravja ali kakšnem podobnem imenu.

Muzej bo deloval v skladu z ustrezno dokumentacijo svojih ustanoviteljev in muzeoloških ustanov. Njegove dejavnosti bodo v skladu s pravilnikom o delovanju muzejev. Njegovi zaposleni bodo torej zbirali, urejali, inventirali, hranili, vzdrževali, obnavljali in varovali zdravstveno dediščino. Imeli bodo fototeko in priročno knjižnico. Pripravljali bodo razstave, izdajali publikacije (kataloge, zloženke...) in na druge načine z vsebino svojega dela seznanjali javnost. Pomemben del njihove aktivnosti bo vezan na redno in načrtno sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, s pripravo poljudnih, strokovnih in znanstvenih predavanj, srečanj, seminarjev, razgovorov. Ob tem bomo skrbeli za potrebno konzervatorsko in restavratorsko delo svojih eksponatov. Prav tako bomo vzdrževali stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini in jim posredovali lastna gradiva.

Slovenski zdravstveni muzej bo združeval vsa področja zdravstva, s poudarkom na njihovi narodni preteklosti. V njem bodo dobili prostor eksponati s področja medicine, farmacije, zobozdravstva in nege. Stalna zbirka in občasne razstave bodo urejene po najsodobnejših muzejskih zamislih, tako da bo muzej kot nacionalna ustanova zakladnica izkušenj in znanja iz zdravstva; tak muzej informira, poučuje, krajša čas in zbuja pozornost obiskovalcev. V ta namen je nujno zasnovati stalno zbirko na čim izvirnejši način, ki bo Slovencem čimveč povedal o tradiciji njihovega zdravstva, predvsem pa predstavil zdravje in boljše življenjske navade, vplival na posameznikov odgovornejši odnos do zdravja itd.

Predmetna zbirka bo opremljena z razumljivimi, večjezičnimi pojasnili, tematsko pa urejena po organskih sistemih in njihovih boleznih, torej boleznih srca in ožilja, dihal, prebavil itd. Predstavljene bodo tudi duševne bolezni in bolezni zasvojenosti. Če bosta pri takšni postavitvi zobozdravstvo in farmacija dobila poseben prostor, bo nega zastopana pri medicinski specifiki posameznih bolezni. Tudi predstava bolezni bo za obiskovalce tako popolnejša. Način predstavitve bo odstopal od ustaljenih muzejskih oblik, ki pogosto delujejo dolgočasno in težko razumljivo širokemu krogu ljudi. Zaradi pomembnosti celotnega zdravstva bo treba še posebej paziti na preprostost in razumljivost predstavitve, saj je zdravje skupni interes vse družbe. Najprivlačnejša bi bila postavitev, ki bi neposredno opozarjala na individualno zdravstveno problematiko obiskovalca, zato predlagamo postavitev preprostega avtotestiranje zdravja na računalniški osnovi s pomočjo vprašalnikov, ki bodo obiskovalcu omogočili analizo njegovega zdravstvenega stanja in ga opozorili na možne zdravstvene težave. Za majhne zdravstvene težave bi uvedli takojšnjo "pomoč" s prodajnimi stojnicami, kjer bi lahko na koncu ogleda in testiranja obiskovalcu prodajali zdravila v prostem prometu.

Poleg omenjenih dveh rdečih niti za postavitev zdravstvenega muzeja - organski sistemi in avto-testiranje zdravja obiskovalcev - bo občinstvo zelo pritegnila sodobna tehnologija; z njo bo postavitev pridobila privlačnost in predstavljivost tematike. Lastno telo je marsikomu še vedno neznanka in zato vir bojazni (tridimenzionalni model človeškega telesa z vsemi organi, ki jih lahko obiskovalci sestavljajo kot sestavljanko in razstavljajo). Prav tako tudi predlagamo, da različne predmete, ki jih imamo več, smejo obiskovalci prijeti v roke, jih poskusijo uporabiti, da se medicino tako nekoliko demistificira (npr. skalpel, stetoskop, mikroskop gastroskop.... Za predstavitev bolezni srca in ožilja predlagamo robotizirano simulacijo krvnega obtoka v prozorni človeški lutki, s posebnim poudarkom na komplikacijah, torej aterosklerozi in srčnem infarktu, ki bodo morale biti predstavljene čimbolj plastično. Podobna simulacija bo pri boleznih prebavil s pritiskom na gumb prikazala pot hrane skozi telo in potek presnove. Pri boleznih dihal in boleznih zasvojenosti bodo morali biti alkoholizem, kajenje in mamila prikazani čimbolj alarmantno, četudi bo to pretreslo obiskovalce. Glede teh predlogov se naslanjamo predvsem na sodobne ugotovitve o vplivu predstavitve na psiho; pri tem imajo tridimezionalne različice mnogo večji vpliv kot fotografije ali besedilo, fotografsko gradivo pa mora biti resnično presunljivo, da se vtisne v spomin. Posebej vplivne so primerjalne predstavitve, zato predlagamo posnetke v naravni velikosti ne samo zdravih in rakastih pljuč, zdravih in ciroznih jeter, ampak predvsem zdravih in hudo bolnih, oziroma zasvojenih ljudi... Obiskovalec se namreč s človekovo zunanjostjo lažje poistoveti kot s tistim, kar vsak posameznik skriva v telesu. Za doseganje vtisa bomo uporabili tudi barvo in predvsem zvok; ta je v muzejih-"grobnicah" zanemarjen, kljub njihovi izredni učinkovitosti (predstavljajte si na primer vtis p prostoru, namenjenem predstavitvi bolezni srca in ožilja, ki je ves v zamolklo rdeči barvi in v katerem neprestano odmeva bitje človeškega srca!).

Pri vseh prikazih bolezni bo farmacija čimbolj konkretno sodelovala s pomembnimi zdravilnimi rastlinami - predlagamo ureditev zaščitenih rastlinjakov, ki bodo tudi na zunaj popestrili prostore in oddajali prijeten vonj. Osnova za privlačno podano informacijo v današnji zelo vizualizirani dobi je namreč prav vplivanje na vse čute. Spekter načinov zdravljenja bomo ob zdravilnih rastlinah razširili tudi na sodobna zdravila, ki jih izdeluje farmacevtska industrija za posamezne bolezni, in z učinkovitimi opozorili svarili pred zlorabo le-teh. Občasna poučna predavanja in demonstracije bodo seznanile obiskovalce s pripravo domačih zdravil in delovanjem velikih farmacevtskih korporacij.

Nega bo predstavljena predvsem s pomočjo fotografskega in filmografskega gradiva, pa tudi s pomočjo računalniške simulacije (holograma), pač odvisno od sredstev in razvojnih možnosti.

Zobozdravstvo bo ločeno predstavljeno s podobnimi sredstvi, pri čemer bi bila vsekakor najnazornejša zgodovinska rekonstrukcija ordinacije in posegov na način, ki ne bi vzpodbujali že znane tesnobe pred zobozdravstvenim postopkom, ampak bi nasprotno vzbujali v obiskovalcih zaupanje in potrebo po zobozdravniku, predvsem z estetsko spodbudo.

Za postavitev občasnih razstav bo ureditev stalne zbirke po organskih sistemih pomenila manj težav glede izpraznjenja nekaterih prostorov, kot bi jo kronološka postavitev, saj obiskovalci muzeja ne bodo imeli občutka, da določenega obdobja ni. Najbolje bi bilo pripravljati občasne razstave v predavalnici na dvorišču predvidene stavbe, saj v tem primeru ne bi bilo potrebno deponirati dela stalne zbirke. Načrt občasne razstave bo zelo prožen in odvisen od zanimanja, možnosti in potreb (predstavitve posameznih obdobij v zdravstvu, zdravstvenih delavcev, pomembnih odkritij, nalezljivih bolezni itd.). Z vključitvijo v mednarodno zvezo zdravstvenih muzejev bi lahko pritegnili najzanimivejše svetovne razstave iz zdravstva, ki bi primerjalno pozitivno delovale v celoti s stalno zbirko, saj bi tako dobili vpogled v zdravstvo drugih narodov in kultur. Svež in izredno odmeven tovrstni primer je bila razstava Vse o srcu, ki je bila prenesena v slovenski prostor z Dunaja in je bila postavljena v Cekinovem gradu; privabila je kar 50 000 (!) obiskovalcev. Podobno je zamišljena ureditev Slovenskega zdravstvenega muzeja.

4. Raziskovalno in drugo (mednarodno) sodelovanje
Urejen in vsebinsko zaokrožen muzej bo v dragoceno pomoč Inštitutu za zgodovino medicine pri zapolnjevanju belih lis na zemljevidu zgodovine slovenske znanosti kakor tudi Univerzi v Ljubljani pri uresničevanju raziskovalnih projektov o omenjeni temi. S predstavitvijo o uporabi naravoslovnega znanja v zdravstvu bi tudi zbudili v šoloobvezni mladini, dijakih in študentih znanstveno radovednost in jim konkretno predstavili pomen raziskovalnega dela za dobro človeštva (tako npr. W. K. Roentgen in M. Curie Skladowska nista vedela, kakšno izredno diagnostično in terapevtsko pomoč bosta dala človeštvu z odkritjem rentgenskih žarkov in radija). Muzej se tudi namerava vključiti v učne programe različnih šol, predvsem srednjih, višjih in visokih naravoslovno usmerjenih, in načrtno prenašati svoje sporočilo na zainteresirano publiko. Z logično zasnovanimi postavitvami se bo pri obiskovalcih zbujalo kreativno mišljenje. Muzej bo velika delovna pridobitev za Klinični center, za zdravstvena združenja: Slovensko zdravniško društvo, Zdravniško zbornico Slovenije, Lekarniško zbornico, Zbornico nege, bo reprezentativna ustanova Ministrstva za zdravstvo, pa tudi za kulturno, šolsko in znanstveno ministrstvo. Z njegovo postavitvijo se bodo identificirale tudi SAZU-Medicinski razred, Univerza v Ljubljani, Zveza muzejev Slovenije in drugi.

Od mednarodnih stikov bodo gotovo najplodnejši z Evropsko zvezo zdravstvenih muzejev (sedež v Parizu), Mednarodnim društvom za zgodovino medicine (sedež v Londonu) ter kulturno-zdravstvenimi ustanovami v regionalnem prostoru Alp, Jadrana in Panonske nižine; s temi je Slovenija tudi sicer že tradicionalno najtesneje povezana.

5. Prostori
Muzeji morajo domovati v stavbah, ki že s svojo zunanjostjo vzbujajo v obiskovalcih spoštljiv odnos. Trietažna stavba v bolnišničnem kompleksu na Poljanskem nasipu 58 (priloga 1) je prominentna avstroogrska zgradba iz sredine prejšnjega stoletja, postavljena v velik in bogato ozelenjen vrt ob Ljubljanici. Prostorno dvorišče ponuja dobre možnosti za parkiranje. V desni pritlični trakt, ki je dodeljen muzeju, se pride neposredno skozi glavni vhod, tako da ne moti večnamenskega uporabljanja (uporabniki so: Klinični center, Medicinska fakulteta,...). Potrebna obnove fasada, verjamemo, da je le vprašanje časa.

Muzejski prostori morajo biti urejeni smotrno in estetsko. Obiskovalci se morajo v njih počutiti sproščeno, imeti priložnost med ogledom posedeti in razmišljati, predstavitvena rdeča nit pa mora v njih zbuditi zanimanje in jih nevsiljivo informirati. Zato mora zdravstveni muzej, namenjen širok publiki, najti ustrezne oblike, da zanimivo, dinamično, dovolj nazorno in prepričljivo poda želeno vsebino. S tem bo dosegel svoj pravi namen: osveščati najširše sloje ljudi o zdravju in bolezni, obveščati jih o možnostih, da sami skrbijo za svoje zdravje, delovati preventivno... in s tem, dolgoročno gledano, zmanjševati obolevnost in porabo sredstev v zdravstvu.

Glede na uporabnost in razpoložljivost prostorov na Poljanskem nasipu 58 predlagamo, da bi na okoli 420 m2 same razstavne površine v pritličju postavili stalno zbirko, ki je zamišljena po organskih sistemih človeškega telesa in njihovih aktualnih boleznih. Postavitev bo izhajala iz slovenske zdravstvene tradicije in bo z glavnino predstavitve segala v aktualno zdravstveno problematiko. Občasne razstave pa bodo vsebinsko dopolnjevale stalno razstavo oz. prikazovale zelo različne vsebine.

Predlagane postavitve so okvirne; pri njihovi izvedbi bodo sodelovali strokovnjaki s posameznih področij zdravstva. V vsaki sobi bi imeli na koncu postavitve računalnik, s katerim bi lahko sami sproti testirali nekatere lastne fiziološke ali patološke parametre in s tem auto-testiranjem prihajali sproti do določenih podatkov o svojem zdravju. Pri računalniški opremi bi kot sponzorja pritegnili k sodelovanju Microsoft Slovenija ali katero drugo računalniško hišo. Tudi takojšnji konkretni napotki za zdravljenje z domačimi zdravili, različnimi ortopedskimi in drugimi zdravstvenimi pripomočki bi nam pomagali tržiti usluge s farmacevti, izdelovalci različnih farmacevtskih pripomočkov in različnimi ustanovami ter posamezniki, ki bolnikom nudijo svoje storitve.

Avtorji postavitve muzeja bodo skrbeli za celovito, vsebinsko dorečeno in oblikovno harmonično izvedbo stalne razstave.

Velikost in razporeditev prostorov določata prostorsko postavitev muzeja, skupno z vsebinsko pa je zamišljena takole (priloga 2):

Vsebinska in prostorska postavitev Slovenskega zdravstvenega muzeja:
V prvem prostoru pri vhodu (št. 1) bi se nahajal biljeter in bi razen prodaje vstopnic skrbel za osnovno informiranje obiskovalcev ter sprejemal v hranjenje garderobo. Prav tako bi tukaj bili panoji, ki bi jasno prikazali postavitev, da si lahko obiskovalec izbere, kaj si želi ogledati.

Sledeča prostora (2, 3) bi obiskovalcem predstavila zgodovinski prikaz delovanja zdravstva na ozemlju današnje Slovenije, od rimskih časov naprej. Pri tem bi kot eksponate uporabili duplikate rimskega kirurškega inštrumentarija, ki ga je 1908 odkril Walter Schmid v ljubljanski hiši na Mirju, fotografije ali plastike kipa Salusa, predstavili grobnico v Šempetru v Savinjski dolini, ki je najverjetneje pripadala zdravniku iz rimskih časov, idr. Veliki časovni vrzeli med antičnim odbobjem bi sledila predstavitev samostanske medicine na slovenskih tleh, citatov o zdravju in bolezni iz Stiškega rokopisa ter bogate zbirke medicinskih knjig iz 16., 17., 18. in 19. stoletja. Poleg prvih civilnih lekarn bi predstavili tudi prve špitale, kot predstavnike karitativne dejavnosti. Sledila bi predstavitev zdravstvenih reform v razsvetljenstvu, prvih civilnih bolnišnic, babiške šole v Ljubljani (1753) in medikokirurškega liceja (1782) ter šolanja srednjih zdravstvenih kadrov na domačih tleh. Celo medicinsko fakulteto je Ljubljana dobila v obdobju Ilirskih provinc (1809-1813)! Pokazala bi se drugačna patologija tedanjega časa: epidemije nalezljivih bolezni - predvsem črnih koz in kolere (časopisni članki iz Bleiweisovih novic, Kernovo cepljenje proti črnim kozam, originalna potrdila o cepljenju, Slomškova knjiga Blaže inu Nežica v nedelskej šoli...), razširjenost gobavosti in sifilisa, smrtonosnost davice in škrlatinke... Predstavljeni bi bili pomembni slovenski zdravniki tedanjega časa, ki so večinoma delovali v tujini. Seznanili bi se s terapijo iz 17., 18. in 19. stoletja: puščanjem krvi (nožički in skarifikatorji), klistiranjem, ljudskim zdravilstvom, preprostimi operacijami, z delom brivcev, kirurgov, ranocelnikov, padarjev, predstavili bi zgodnje zobozdravstvo in babištvo... Bogato predmetno zbirko imamo tudi iz kirurške prakse, preproste anestezije, medicinskih dokumentov, spričeval, itd...

Prostor št. 4, sedanja seminarska soba, bi bil preurejen v video-komunikacijski prostor (multivizija), namenjen strokovnim in poljudnim projekcijam. Z multivizijo bi obiskovalcem okvirno predstavili vsebino muzeja, ogled sam pa bi jih vodil skozi pravo zakladnico tem, njihovih atributov, predmetne zbirke... Za povezavo s sobo 3 bi morali prebiti steno. Seminarsko sobo bi - zaradi njene lokacije v hiši (prvi prostor pri glavnem vhodu) in s tem širše namembnosti - lahko uporabljali tudi drugi uporabniki stavbe, lahko pa bi ga najemali tudi zunanji interesenti.

V sledečih prostorih bi bila zbirka načelno postavljena po predlaganem redosledu:

Najprej bi predstavili prsno votlino in njena osrednja organska sistema, srce z ožiljem in dihala. Velika soba (okoli 50 m2) omogoča kvalitetno vsebinsko združitev organsko povezanih celot. Srce in ožilje (soba 5), razstavljivi model srca v nadnaravni velikosti, prozorna robotizirana lutka, s prikazom kroženja krvi. Kardiologija - internistična kazuistika: Vesaliusovo odkritje kroženja krvi, Marko Gerbec prvi v svetovni literaturi opiše simptomatiko popolnega atrioventrikularnega srčnega bloka, domača zdravila za srce kot glog in naprstec, farmacevtski preparati in njihovo delovanje, 100-letnica merjenja krvnega pritiska, odkritje EKG, primerjava med steno zdrave in aterosklerotično spremenjene žile... Kardiokirurgija - kirurška problematika: prva v Sloveniji izdelana naprava za izventelesno cirkulacijo, izvirnost kardiokirurškega dela slovenskih avtorjev, srčni spodbujevalci, umetne srčne zaklopke, transplantacija srca... Imenitna bi bila rekonstrukcija operacijske dvorane z lutkami, vsem potrebnim inštrumentarijem... in prikazom vloge anestezije (imamo obsežno predmetno zbirko). Rehabilitacija srčnega bolnika. Soba bi bila v zamolklo rdeči barvi, v njej bi utripalo srce.

Dihala (soba 5), robotiziran prikaz delovanja pljuč, anatomski model pljuč, poskusi merjenja vitalne kapacitete pljuč - spirometrija, video prikaz izmenjave plinov skozi alveole, histološki in patološki prikazi zdravih in bolnih pljuč. Pulmologija: tuberkuloza "romantična" bolezen 19. stoletja - slovenski primeri smrti vidnih literatov in umetnikov - z audio posnetkom izbranih besedil Ketteja, Murna idr.; naprava za umetni pnevmotoraks in njeno delovanje, sulfonamidi in antibiotiki, ki preženejo smrtonosne pljučnice; rentgenske aparature (rentgenologija) (nazorna predstavitev rentgenskih posnetkov in informacije, ki jo posredujejo), bronhoskopi, ki na posreden način približajo dogajanja v zdravih in bolnih pljučih. Rudarske bolezni pljuč (azbestoza...) in medicina dela, vpliv onesnaženega zraka in kajenja na pljuča... Torakalna kirurgija: rak na pljučih, opozorila za njegovo preprečevanje... Robec skozi čas... Alergološka problematika... Slovenska naravna zdravilišča za bolezni dihal (Topolšica, Rakitna, Strunjan, Debeli rtič, Sežana) - klimatsko zdravljenje (Golnik...). K sodelovanju bi pritegnili različna zdravilišča, da znotraj muzeja predstavijo svojo dejavnost. Številna slovenska zdravilišča so v lasti finančno močnih ustanov (Krka, Petrol, Dadas...).

Drugi velik tematski sklop bo predstavitev trebušne votline. Prebavila in žleze z notranjim izločanjem (sobe 9, 10, 11, ki jim bomo odstranili pregradne stene, nad 50 m2), robotiziran model celotnega prebavnega trakta v transparentni lutki, ki s pritiskom na gumb pokaže premikanje hrane od ust navzdol. Model presnove "človeško telo - tovarna"... Dietetika- pomembno področje, ki bi ga lahko kvalitetno predstavili z video posnetkom in k njegovemu sponzoriranju pritegnili prehrambeno industrijo, ki se ukvarja s pripravo in prodajo najrazličnejših dietetskih izdelkov. Gastroenterologija: gastritis in ulkus na želodcu - psihosomatska bolezen ali bakterijski infekt, endoskopija prebavil (laik si težko predstavlja, kaj zdravnik vidi pri gastroskopiji - video posnetek pregleda želodca in dvanajstnika) s prikazom delovanja endoskopov (snopi optičnih vlaken, sponzorji proizvajalci te opreme), "zlata žila", rak na debelem črevesu-aktualna diagnoza, alkoholne okvare jeter, vloga, fiziologija in bolezenske spremembe trebušne slinavke, vranice... Zastrupitve (toksikologija)... Gastrokirurgija: klasični kirurški posegi na prebavilih - odstranitev slepiča, žolčnih kamnov, tujkov..., transplantacija jeter in trebušne slinavke... Endokrinologija: sladkorna bolezen in medikamentozno zdravljenje - zgodba o inzulinu - diabetologija, model ščitnice in obščitnic..., druga endokrinološka problematika.

Sečila in spolovila (soba 9, 10, 11), anatomski model in predstavitev prirojenih nepravilnosti v urinskih poteh. Urologija: odstranjevanje ledvičnih kamnov skozi čas, izredni urološki operativni dosežki dr. Vinka Kerna na dunajskem operativnem zavodu, urinski katetri, umetna ledvica - hemodializa (model), postavitev bi bila za obiskovalce velika zanimivost, ker si je ne znajo predstavljati, hkrati pa bi proizvajalci lahko v muzeju nevsiljivo promovirali svoje ime; transplantacija ledvic. Urološka onkologija: rak na prostati - prikazi histoloških mikroskopskih rezov zdravega in rakavega prostatičnega tkiva pod svetlobnim mikroskopom. Onkologija kot veda, ki je v medicini vse bolj aktualna, si sicer zasluži samostojno postavitev, vendar se njena specifika lepo vidi ravno pri postavitvi vsakega organskega sistema. Abnormnosti spolovil, genetsko svetovanje in njihova sodobna plastična rekonstrukcija, plodnost in sterilizacija moškega.

Rodila (soba 9, 10, 11), anatomski model rodil, video posnetek fiziologije menstrualnega ciklusa. Embriologija skozi čas. Porodništvo: vloga babice pri porodnici, prva babiška šola med Slovenci iz l. 1753, slovenska literatura o babištvu - zvočni posnetek zelo zanimivega porodniškega jezika iz Makovčeve knjige Prashanja inu odgovori zhes vshegarstvu" (prva strokovna knjiga v slovenskem jeziku, 1782). Porodniški inštrumentarij skozi čas, Melzerjev baseocestrum za zmanjševalne porodne operacije, carski rez. Detomori med Slovenci. Ginekološka problematika, koncepcija in kontracepcija, abortus, sodobni trendi slovenske natalitete, antibaby pilula, otrok iz epruvete, spolna svoboda 60. let... Ginekološka onkologija: rak na rodilih in dojki, trendi v svetu in pri nas... Ženska v zdravstvu.

Samostojno celoto bo predstavljalo osrednje in periferno živčevje s čutili (soba 6), nazoren prikaz delovanja sinapse, refleksnega loka, prenosa impulzov z živčnih končičev na motorično ploščico, model nevrona, model centralnega živčnega sistema s točno lokacijo različnih funkcij... Nevrologija: klasični primeri nekaterih nevroloških bolezni, npr. možganske kapi, multiple skleroze, Parkinsonove bolezni...; konservativna in nevrokirurška terapija - lobotomija, znani slovenski nevropsihiatri (Šerko, Robida, Magajna...) in nevrokirurgi (prikaz sofisticiranih tehnik diagnosticiranja bolezni osrednjega živčevja s kompjutersko tomografijo, magnetno resonanco). Psihiatrija: video posnetek nekdanjega in sodobnega ravnanja s psihiatričnim bolnikom, (morebiti odlomki iz filma Miloša Formana Let nad kukavičjim gnezdom), sprejemanje duševne drugačnosti v družbi; vpliv stresa na človekovo duševnost in tehnike sproščanja (konvencionalne: telesno gibanje, jogging, dopustnikovanje, avtogeni trening, druge sprostitvene tehnike; alternativne metode z akupunkturo, šiatsu, tai-chi), (možnost pritegnitve različnih sponzorjev, ki ponujajo aktivno preživljanje prostega časa, turistične agencije...), bolezni odvisnosti (nikotinizem, alkoholizem, narkomanija, tabletomanija...), bolezni in nega starostnikov... Čutila: sluh, vonj, okus in tip bi bili predstavljeni skupno, vid posebej. Prikazali bi model notranjega ušesa, predstavili nekatere tipične bolezni ušes in nosu - otorinolaringologija ter možnosti za njihovo zdravljenje: od slušnih aparatov do operativnih pristopov. Koža kot čutilo zavzema največjo površino človeškega telesa. V njej bi prikazali anatomske-fiziološke osnove za tip - taktilne receptorje. Dermatologija: je področje, ki se v zdravstvu trudi za zdravje kože; predstavili bi nekatere kožne bolezni kot luskavico, ekcem, bolezni lasišča, rakave spremembe na koži, pigmentna znamenja ter poškodbe kože n. pr. opekline. Ker pa se z dermatologijo konvencionalno vežejo spolne bolezni, bi jih predstavili na tem mestu (sifilis, gonoreja...) in s posebnim povdarkom obravnavali aktualne spolno prenosljive bolezni (klamidijska vnetja, aids...). Predstavitev vpliva sonca na kožo. Kozmetika - ugodni in kvarni učinki na kožo. Uporaba laserja v dermatologiji. "Večna mladost" - lepotna kirurgija, prikaz "liftinga" ali operacije dojk... Na tem mestu vidimo možnosti za materialno podporo postavitvi ponovno v farmacevtski industriji, v proizvajalcih testov za nalezljive bolezni (aids), v kozmetični industriji, različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z lepoto človeškega telesa...

Prav tako bi gibalom bil namenjen poseben prostor (soba 8), model sklepa in njegove funkcije. Ortopedija in rehabilitacija, ortopedski pripomočki: bergla, palica, proteze skozi čas - umetni kolk, invalidski voziček... Funkcionalna elektrostimulacija (FES) pri Slovencih in njen odmevni uspeh v svetu. Poškodbe v vsakdanjem življenju - travmatologija, pri delu in športu - športna medicina (možnost pritegnite sponzorjev med proizvajalci športne opreme), razvijanje odnosa do fizičnega treniranja telesa, konservativno zdravljenje poškodb in degenerativnih sprememb na sklepih in kosteh. Rekonstruktivna kirurgija - dr. Marko Godina in Godinov sklad v ZDA za šolanje mladih plastičnih kirurgov. Kineziterapija, nega, medikamentozno in alternativno zdravljenje kroničnih bolečin (terapija bolečine, akupunktura). Na tem mestu bi lahko k sodelovanju pritegnili ustanove (Zavod za rehabilitacijo invalidov) in posameznike, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, da bi predstavili svoje ime in sodelovali v konzorciju sponzorjev.

Kot nepogrešljivi del zdravstva bi se samostojno predstavilo zobozdravstvo (soba 12). Zobje in ustna votlina, zgodovinska ponazoritev zobozdravstvene ordinacije iz 19. stoletja. Predstavitev starega zobozdravstvenega inštrumentarija. Stomatologija: zobobol, karies, paradontoza..., protetika - zanimivi historični oglasi za umetno zobovje... ... Higiena zobovja, prikazana z video posnetkom. Številni proizvajalci zobnih ščetk in past ter drugih pripomočkov za nego ustne votline bi na tem mestu uporabili svoje logotipe in sofinancirali muzej. Čeljustna kirurgija: spremenjen estetski videz ljudi z disgnatijami...

Tudi farmacija zaradi svoje važne vloge v zdravstvu zasluži samostojno predstavitev (soba 7); imenitna bi bila rekonstrukcija alkemijske delavnice in stare lekarne iz 19. stoletja, prikaz delovanja farmacevtskega laboratorija nekdaj in danes, video posnetek o izdelavi tablet v sodobni farmacevtski tovarni, pridobivanje serumov in vakcin..., kot bi svetovali strokovnjaki-farmacevti in ponazorila materialna zbirka. Tudi tukaj bi logotipi posameznih farmacevtskih hiš in njihova velikost ali kak drug princip odločal o njihovem sponzorskem vložku v ustanovo.

Majhni prostori, obrnjeni v atrij stavbe, bi bili optimalni za pregledno postavitev samostojnih organskih sistemov v medicini, kot čutil. Predlagamo, da bi tako predstavili oko in vid (soba 15). Vid je silnega pomena za posameznika, njegove motnje pripeljejo k okulistu vsakega posameznika, zato bi si tudi okulistika zaslužila samostojno predstavitev. Nazorno bi prikazali anatomijo in fiziologijo očesa, bolezenske spremembe pri najpogostejših očesnih boleznih, n. pr. pri sivi in zeleni mreni, slepoto zaradi zvišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni, poškodbe oči... Predstavili bi vlogo okulističnega inštrumentarija, prikazali, kaj z oftalmoskopom vidi zdravnik na očesnem ozadju, kako uporabljamo ultazvok in laser v okulistiki... Z okulisti so v tesni navezi optiki, izdelovalci optičnih pripomočkov, očal, kontaktnih stekel... ( očala skozi čas), zato bi jih tudi pritegnili k sodelovanju v konzorciju sponzorjev.

Vedno znova "čudež rojstva" prevzema ljudi, zato bi bilo zanimivo v posebnem prostoru prikazati porod (soba 16) - prikaz ultrazvočnega pregleda nosečnice, oblika in gibanje ploda, model in video posnetek poroda, spremljani z otroškim jokom, ter veliki posterji iz porodne dvorane mojstra fotografije Vlastje Simončiča (ki je 30 let delal na Ginekološki kliniki v Ljubljani), vsebino porodništva bi lahko z zelo plastično predstavitvijo približali prav vsem in hkrati bi s povezavo dveh manjših prostorov k porodu dodali tiste vsebine, ki se vežejo na otroka, pediatrijo in otroške nalezljive bolezni (soba 17), čeprav tako formulirano vsebino ne moremo direktno šteti pod organske sisteme, se otrok in njegove bolezni najneposredneje vežejo na mater in rodila, zato je njihovo mesto tukaj. Pediatrija: video posnetek psihomotoričnega razvoja otroka v prvih dveh letih starosti, dojenje, razstava otroške posode za hranjenje in drobnih rekvizitov pediatra, inkubator - 400 gr težak plod danes lahko preživi... K predstavitvi pediatrije bi lahko sponzorsko pritegnili proizvajalce otroške hrane, plenic, otroške kozmetike itd. Infektologija: otroške bolezni in smrtnost zaradi njih v eri pred cepivi in serumi in po njih. Poliomielitis - bolezen preteklosti, davica in škrlatinka premagani s serumom (serologija) in antibiotiki, odkritje vitaminov in odprava rahitisa. Prof. Bogdan Derč - prvi slovenski pediater. Streptokokna angina s posledičnimi obolenji sklepov, ledvic in srca - reumatologija - Center za rehabilitacijo otrok s srčnimi boleznimi v Šentvidu pri Stični. Imunologija: nazorna predstavitev principa delovanja antigen-protitelo, posledice motenj v imunskem odzivu... Parazitologija - prikaz nekaterih najpogostejših človeških zajedalcev in bolezni, ki jih povzročajo (velika povečava klopa, prenašalca klopnega meningoencefalitisa in borelioze). Otroška onkologija, alergologija, hematologija, transplantacija kostnega mozga, genetsko svetovanje (v okviru genetike bi morali nazorno predstaviti dvojno vijačnico DNA) pri rizičnih nosečnostih, mongoloidi v Sloveniji-njihova integriranost v domače okolje oz. odrinjenost - toleranca in mentalna higiena zdrave družbe, pedopsihiatrija. Prostor naj napolnjuje zvočni posnetek otroškega čebljanja in smeha, klepetanja med majhnimi otroki... Stene bi bile v sončno rumeni barvi.

Dodatno možnost za razstavljanje ponuja tudi širok hodnik v obliki črke L. V njem bi lahko naredili galerijo znamenitih slovenskih zdravnikov in farmacevtov ter najpomembnejših mož v svetovnem razvoju medicine, npr. Nobelovih nagrajencev. Za to mesto bi lahko k sodelovanju povabili Ministrstvo za kulturo in bi po dogovoru razpisali natečaj za slike z medicinsko tematiko. Ob portretih, ki bi v dolgi galeriji mogoče delovali monotono, bi dinamika oljnih slik oz. likovnih del v različnih tehnikah razgibala dolge hodnike. Če bi v zdravstvenem muzeju visele tudi tematske slike vidnih slovenskih likovnikov, bi to njegovo vrednost in privlačnost še povečalo.

Glede na relativno pomanjkanje prostora bi bilo smotrno, da bi za občasne razstave uporabljali veliko predavalnico v pritličju stavbe. Zelo optimalno pa bi tudi bilo, če bi uprava muzeja dobila mesto v delu pritličja stavbe levo in bi s tem lahko stalna zbirka dala dovolj prostora vsem področjem v zdravstvu.

Gradbeniška ureditev bo odvisna od investicijskih sredstev; sledili bomo pragmatični in hkrati dolgoročno kvalitetni rešitvi. Notranjost bomo dorekali postopoma, skrbno, v skladu z idejno osnovo in seveda materialnimi možnostmi.

Človeško telo in psiha sta čudovito in hkrati zapleteno zgrajena, zato je tudi število področij, ki prikazujejo različne medsebojna razmerja zdravja in bolezni takorekoč nepregledno. Zato tudi delitev tematike po organskih sistemih na logičen način prikazuje to celoto. Pri tem je koncept kakor tudi predmetni zbirki prepuščeno, da poudarja različne odnose znotraj posameznih organskih sistemov. Seveda pa taka globalna predstavitev terja tudi idejno dorečenost koncepta, s specialisti posameznih področij. Na izbor pomembnih delov znotraj posamezne vsebine bodo vplivale tudi možnosti, da bi se čim bolj plastično predstaviili historični in aktualni zdravstveni problemi. Stalna zbirka mora biti tudi v celoti uravnotežena; v njej naj bi bilo uveljavljeno sorazmerje v podajanju fizičnih in psihičnih prvin človekovega zdravja in bolezni. Prav tako naj bi tudi pri izboru vizualnih predstavitev odločale zanimivost, avtentičnost, predmetna zbirka in sredstva. Skupno vodilo pa ostaja: nazornost, razumljivost, povednost, po potrebi čustvena apelacija... Robotizacije, računalniške simulacije, avtomatizacije in različna spodbudna avtotestiranja bi bila z zelo tehtnim premislekom postavljena na svoje mesto...

Pri občasnih razstavah bi imela prednost predvsem področja, neenakovredno zastopana v stalni zbirki, in aktualnosti iz slovenskega zdravstva. Na tem mestu imamo predvsem v mislih: humano genetiko in genetski inženering, transplantacijo, transfuziologijo, onkologijo, anestezijo, nekatere bolj tehnične stroke- radiologijo, sterilizacijo, laboratorijsko delo ter bazične raziskave v zdravstvu itd. Med razstavami, ki bi si jih lahko sposodili v tujini, bi se zanimali predvsem za izvirne in za slovenski prostor zanimive vsebine, kot so sodobne bolezni in njihovo zdravljenje (aids, borelioza, "bolezen norih krav"...), o pomembnih obletnicah v zdravstvu (75 let inzulina, 100-letnica Pasteurjeve smrti, 200-letnica vakcinacije proti črnim kozam...), sofisticirane razstave iz celularne biologije (ogromen prostor, spremenjen v celico; tridimenzionalni prikaz celičnih organel od celične membrane do mitohondrijev, Golgijevih telesc, lizosomov itd.), zanimivosti iz socialne medicine in higiene, ki se nanaša na vse prebivalstvo... "Sposojenim" razstavam dodati tudi nacionalno noto je priložnost, da jih približa tudi domačemu človeku, podobno kot je bilo z že imenovano razstavo Vse o srcu v Cekinovem gradu. Njihove otvoritve bi spremljale zanimive predstavitve oz. predavanja v veliki predavalnici, locirani prav tako v pritličju. Ne pozabimo pri tovrstnih razstavah, da bi jih Muzej lahko tudi dobro tržil in si s tem sam zagotavljal lep del sredstev za svoje delovanje.

Na obstoječem tlorisu ostane še prostor za upravo muzeja (direktor- kustos, tajnica, vodič po muzeju, tehnični sodelavec-varnostnik, biljerter, čistilka: sobe 19, 20, 21), za sanitarije in skladišče kava bara (soba 14) ter prostor za muzejsko prodajalno (soba 13) s posebnimi edicijami, vezanimi na vsebino, različnim slikovnim in reklamnim gradivom muzeja in farmacevtske industrije ter preparati iz domače lekarne in drugimi zdravili v prosti prodaji farmacevtskih sponzorjev muzeja. Ob prodajalni bi bil urejen kava bar z družabnim kotičkom, kjer bi lahko obiskovalci popili osvežilni napitek, sedli in poklepetali. Predlagamo, da je to zadnji prostor na hodniku (soba 13); tam bi steno prebili na vrt, napravili nadstrešek in v toplem letnem času bi obiskovalci lahko posedeli zunaj. Hkrati bi ta prehod služil za obisk vrtnih paviljonov. Po njihovem ogledu bi se obiskovalci skozi atrij hiše sprehodili do garderobe in muzej zapustili skozi glavni vhod. Stranski vhod bi uporabljali uslužbenci muzeja.

Izredno velik vrt daje možnost, da si v njem zamislimo - recimo temu "ekološki park". V njem lahko predstavimo bivalno ravnovesje med človekom in naravo, tematsko predstavimo vpliv temeljnih naravnih elementov - vode (fontana, hidroterapija, balneoterapija), zemlje (po pogovoru z upravo Botaničnega vrta v Ljubljani bi bili pripravljeni urediti in vzdrževati nekaj gredic najpomembnejših zdravilnih rastlin) in zraka (merilec sestave zraka, thalasoterapija, klimoterapija, helioterapija, biometeorologija) na človekovo zdravje in dobro počutje. Vse te elemente higiene bi morala preseči medicinska etika in filozofija, saj predstavlja temelj za zdravstveno delovanje po meri človeka v vsaki civilizirani družbi.

V tem "ekološkem parku" bi skozi ves topli del leta lahko trajale, po dogovoru s šolskimi ustanovami, najrazličnejše aktivnosti - od predavanj (možno je postaviti manjši pokriti amfiteater) do zdravstvenih delavnic, izobraževanja za zdravo življenje, prehranjevanje...

Če bi zdravstveni muzej polno zaživel kot ugledna kulturna in znanstvena ustanova državnega pomena, bi se slejkoprej pojavile tudi potrebe po večjem in reprezentativnem prostoru, kjer bi se lahko prirejale različne družabne prireditve za zaposlene v zdravstvu, zobozdravstvu, farmaciji, za predstavitev novih zdravil, gostovanje uglednih tujih znanstvenikov... V ta namen bi bilo možno pokriti okoli 500 m2 velik atrij te stavbe. Takšne rešitve so se pokazale kot zelo koristne in tudi tržno zanimive pri Narodnem muzeju in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi ulici. Stroški takšne gradnje so neprimerno nižji kot novogradnja (okoli 1000 DEM po m2), hkrati pa bi lahko več uporabnikov hiše soinvestiralo izgradnjo ter delilo dobiček pri oddajanju tako pridobljene dvorane.

Za ureditev muzejskega okolja bi bilo potrebno likovno opremiti tudi visok zidan in ometan zid, ki loči muzejsko stavbo od zahodnih sosedov. Najugodnejša rešitev bi bili kvalitetni grafiti, ki bi jih po načrtu izbranega umetnika lahko naslikali, po načelnem dogovoru, učenci srednje šole za oblikovanje ali drugi srednješolci v okviru dobro zamišljene akcije.

Del spodnjih prostorov - skupno jih je okoli 300 m2 - bi bil spremenjen v pregledno urejene razstavne depoje (priloga 4) in imel bi prostor za občasno pomoč restavratorjev in tehničnih vzdrževalcev zbirke. Poudariti namreč moramo, da je v zbirki precej velikih medicinskih aparatur (prvih rentgenskih aparatov in ultrazvokov, naprave za zunajtelesno cirkulacijo, opreme iz operacijskih dvoran - operacijske postelje, kavterji, elektronski mikroskop itd... )... V kratkem času bi predmetno zbirko morali izpopolniti bodisi z zbiranjem, saj je precej pomembnih eksponatov še razkropljenih po Sloveniji, bodisi z odkupom. Kletni prostori bi torej služili ne le kot depoji predmetov za dopolnitev stalne zbirke, ampak tudi za premestitev le-te, kadar bi v določenih prostorih uredili občasno razstavo.

Ob zelo smotrni izrabi vseh prostorov bi Slovenski zdravstveni muzej tako polno zaživel, resnično izvirna osnutek in izvedba pa bi pritegnila obiskovalce ne le zaradi vsebine, ampak tudi zaradi predstavitvene forme.

6. Kadri
Za postavitev muzeja je potreben strokovni sodelavec-kustos z znanjem iz muzealstva in medicine ali farmacije, tehnična in administrativna pomoč za evidentiranje zbirke, urejanje fototeke itd., oseba, ki bi bila prisotna med časom, ko je zbirka odprta za javnost, da bi dajala vsa potrebna pojasnila o njej, in uslužbenec, ki bi delal v prodajalni in bifeju. Veliko dela bi lahko opravili s pogodbeno najetimi sodelavci, konzultanti, z zainteresiranimi zdravniki, zobozdravniki, farmacevti in drugimi naravoslovno izobraženimi strokovnjaki, ki imajo širok pregled nad zdravstvom in so sposobni kvalitetnih in izvirnih idejnih rešitev. K sodelovanju bi pritegnili tudi študente medicine in farmacije za demonstratorje ter upokojene zdravnike, zobozdravnike, farmacevte in medicinske sestre, ki bi jih takšno delo veselilo; s svojim znanjem bi lahko obiskovalce občasno vodili skozi muzej. Arhitekti, muzealci in drugih strokovnjaki bi pomagali izpeljati idejne rešitve.

Direktor muzeja bo organiziral in vodil delo ter poslovanje muzeja. Predstavljal in zastopal bo muzej ter bo odgovoren za zakonitost in strokovno delo muzeja. Muzej bo upravljal svet muzeja, ki bo sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljev, zaposlenih ter uporabnikov. Kadrovanje bo točno določeno s statutom muzeja.

7. Možnosti financiranja
Slovenski zdravstveni muzej nastaja pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo kot resorski muzej. Podobno velja za Šolski muzej, ki pripada Ministrstvu za šolstvo, za muzej Ministrstva za notranje zadeve v Tacnu pri Ljubljani itd. Ker se bo v Slovenskem zdravstvenem muzeju odigravalo veliko vzgojnoizobraževalnega programa, bi moralo del materialne skrbi zanj prevzeti tudi Ministrstvo za šolstvo. Tudi kulturna komponenta vsebine dela zdravstvenega muzeja bo prepoznavna med vsebinami, ki jih načelno podpira Ministrstvo za kulturo. Po analogiji bodo znanstvene in tehnološke komponente zdravstvenega muzeja blizu interesom Ministrstva za znanost in tehnologijo, zato si tudi prizadevamo, da bi omenjena ministrstva pritegnili k sodelovanju in materialni podpori.

Ob proračunskem financiranju je predvidena tudi ustanovitev sklada, v katerega bi pritegnili konzorcij sponzorjev, ki bi si zagotovili, da bo njihova stroka v njem tako ali drugače zastopana, ne bi pa odločilno vplivali na koncept muzeja. Potegovali bi se za sponzorje, ki opravljajo pridobitno dejavnost - domače in tuje farmacevtske industrije, izdelovalcev opreme za zdravstvo, tehničnih, ortopedskih, optičnih in sanitetnih pripomočkov, zdravilišč, zavarovalnic, bank, živilske in kozmetične industrije, podjetij, ki se ukvarjajo z računalništvom, naftne industrije, itd. - da ne bi zbirka životarila le ob proračunskih sredstvih. Vsak sponzor bi bil v muzeju in v vseh medijskih predstavitvah vedno znova zapisan in imenovan ter bi seveda tudi soodločal o svoji vlogi v zdravstvenem muzeju. Med muzejem in sponzorji bi se sklenile dolgoročne in občasne pogodbe, ki bi zagotavljale obojestransko korist pogodbeno vezanih strank.

Slovenski zdravstveni muzej se bo vključil tudi v različne domače in mednarodne projekte, za katere so predvidena posebna sredstva; tako n. pr. projekt Zdravo mesto, povezoval se bo s projekti za varovanje naravne in kulturne dediščine, sredstva bo pridobival na razpisih za vzgojnoizobraževalne akcije in gradiva, z vodenjem različnih delavnic, seminarjev..., reprezentančnimi prireditvami, ki bodo potekale znotraj muzeja.

S sponzorskimi sredstvi bi sprva zagotovili gradbeniško prenovo prostorov in njihovo preureditev za muzejske namene ter opremo v skladu s predlaganim konceptom. Po dosedanjih popisih del bi smotrnimi gradbeniškimi posegi v pritličnem delu zgradbe morali obnoviti električno napeljavo, kanalizacijo, sanitarije, telekomunikacijske zveze, porušiti bi morali nekaj pregradnih sten, urediti stropove in tlake, urediti vrata in okna, poskrbeti za varnostne naprave itd. V prostorih, predvidenih za depoje, pa bi s standardnim beljenjem in podobnimi postopki za zdrave prostore morali na nekaterih mestih še dodati zaščito zidov pred vlago.

Predvideli smo dve varianti gradbeniške prenove tlorisa: prvo, ki bi sedanji tloris hranjala skorajda nespremenjen, in drugo z večjimi gradbeniškimi posegi vanj. Slednja bi dala velike in zelo zračne prostore, skladne s sodobnimi muzejskimi koncepti, vendar bi bila dražja.

Zahtevnejše in dražje kot gradbeniško obnovitveno delo bo opremljanje muzeja. Pri tem je težko govoriti o točnih številkah. Potrebujemo različne modele, robotizirane lutke, računalniške simulacije, video posnetke, vitrine, specialno osvetlitev, rabili bi kar nekaj računalnikov in mrežo, da bi bili med seboj povezani, avdio in video naprave, itd...

Zavedamo se, da opremljanje tovrstnega muzeja ne sme biti prepuščeno naključjem, zato je potrebno skrbno zbrati podatke o specialni opremi, ki je bila predlagana, si vzeti dovolj časa za konzultacije z referenčnimi sogovorniki in muzej postopoma opremljati. Skupinsko in dobro koordinirano delo, hkrati komercialno uspešno vodeno, bi moralo v doglednem času pripeljati do otvoritve Slovenskega zdravstvenega muzeja.

Predlagamo tudi zbiranje prispevkov, pritegnitev vseh strokovnih zdravstvenih organizacij, posameznikov, zdomskih organizacij in čim močnejšo medijsko prisotnost. Tudi v tujini so možnosti za finančno podporo, predvsem preko Evropskega združenja medicinskih muzejev in mednarodnih muzealskih organizacij, kakor tudi mednarodnih projektov. Za dopolnitev zbirke bi pozvali k donacijam tako zasebne lastnike eksponatov kakor tudi ustanove.

8. Organizacijska shema muzeja
Točna ureditev muzeja bo jasna, ko bo znano, s koliko redno in pogodbeno zaposlenimi bo muzej deloval in koliko sredstev bo imel.

Muzej bo odprt za javnost pet dni v tednu, ure bodo prilagojene čimbolj potrebam obiskovalcev.

9. Literatura za konceptualizacijo projekta
Ambrose, Timothy, ed. Forward Planning- a Handbook of business, corporate and development planning for museums and galleries. Rutledge, London, 1991.

Baur, Joachim. UND- das Buch zur Museumswelt. Leykam Buchverlag, Wien, 1989.

Dokumentacija i klasifikacija muzejskih i galerijskih predmeta, posebna številka revije Muzeologija, Muzejski dokumentacioni centar, Zagreb, 1987.

Edson, Gary. The Handbook for Museums. Rutledge, London, 1994.

Fahy, Anne. Collections Management. Rutledge, London, 1995.

Hudson, Kenneth. Museums for the 1980s- a Survey of World Trends. Macmillan, UNESCO, London, 1977.

Johnson, E. Verner. Museum Collection Storage. UNESCO, Villeneuve Saint Georges, France, 1979.

Legenda k prostorom v obstoječem stanju
0 glavni vhod
1 biljeter, garderoba
2, 3 razvoj slov. zdravstva
4 multivizijski prostor
5 bolezni srca, ožilja, dihal
6 živčevje, psiha
7 farmacija
8 gibala
9 prebavila in žleze z notranjim izločanjem
10 sečni in spolni organi
11 rodila
12 zobozdravstvo
13 prodajalna
14 WC, prostor za čistila
15 oko in vid
16 porodništvo
17 otrok in nalezljive bolezni
18, 19, 20 uprava
21 arhiv
22 vhod za uslužbence
23 izhod v ekopark
24 predavalnica
25 atrij
26 prehod iz atrija k glavnemu vhodu (izhodu)
27 stopnišče k depoje

depo-1

Prostorska stiska v depoju muzejskih eksponatov zdravstvene zbirke IZM

Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana, Slovenija -- telefon: +386 1 543 7700, faks: +386 1 543 7701 -- e-pošta:

Vse pravice pridržane.

Creatoor Group izdelava spletnih strani