SLO ENG

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo
Zaloška 7 / I
1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: +386 1 522 3143
Faks: +386 1 522 3143
e-pošta:

Natisni Nastavitve

Razvoj anesteziologije

picture preview

PREDSTAVITEV RAZVOJA ANESTEZIOLOGIJE V SLOVENIJI DO LETA 2000

1. Razvoj in mejniki

Anesteziologija je kot specializacija mlada stroka, čeprav je njena temeljna naloga, lajšanje bolečine, v začetku predvsem ob operacijah, stara kot človeštvo. Kot začetek sodobne anesteziologije štejemo 16. oktober 1846, ko je William Morton v Massachusetts General Hospital v Bostonu prvič uspešno izvedel narkozo z etrom.

picture preview

Dajanje prve etrske narkoze v svetu je naslikal Robert Hinckley 1882. leta.

 

 

Po prvi svetovni vojni se je pričela razvijati plastična kirurgija, kjer se je zaradi poškodb obraza najprej pojavila potreba po endotrahealni splošni anesteziji. Prvi zdravniki specialisti anesteziologi so bili v britanskoameriškem svetu; prva katedra za anesteziologijo je bila ustanovljena 1932. leta v Oxfordu (Mackintosh). Drugam, tudi v kontinentalno Evropo, so prenesli to novo stroko šele ob koncu druge svetovne vojne. V letih 1945 in 1946 je v Vojnomedicinski akademiji v Beogradu delovala vojna enota za plastično kirurgijo. 1945. leta jo je vodil britanski anesteziolog dr. Patrick Shackleton picture preview, 1946. pa dr. Russell Davies picture preview, ki veljata za utemeljitelja sodobne anestezije na ozemlju bivše Jugoslavije.

Usposobila sta prve domače anesteziologe in poudarjala potrebo po anestezijski opremi, dr. Davies pa je tudi spodbudil nastanek zavodov za transfuzijo krvi in načrtoval tovarno dušikovega oksidula v Sloveniji. Izjemno velik pomen pri razvoju anesteziologije v Sloveniji je imel takrat vodilni slovenski kirurg, akademik prof. dr. Božidar Lavrič, prvi profesor kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je sam aktivno vzpostavil zdravniško anestezijsko službo v Ljubljani, kar je bil pogoj za operacije v odprtem prsnem košu; od začetka 50-ih let so pljučne resekcije redno izvajali na Zveznem inštitutu Golnik, ki je bil vodilna institucija v Jugoslaviji.

picture preview Prof. dr. Božidar Lavrič , prvi profesor kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Prof. dr. Lavrič je zadolžil kirurga prim. dr. Draga Hočevarja, da se je posvetil anesteziologiji.

picture preview Prim. dr. Drago Hočevar, začetnik anestezijske dejavnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni.

23. aprila 1947. leta je bila izvedena prva endotrahealna intubacija (sapnično dihalno cevko je vstavil kirurg dr. Miro Košak). To štejemo za začetek sodobne anesteziologije na Slovenskem, 100 let po tem, ko je 24. februarja 1847. leta kirurg dr. Leopold Nathan v ljubljanski deželni bolnici, samo dobre štiri mesece po prvi etrski narkozi v svetu, izvedel prvo omamo z etrom v Ljubljani (Soban 1992). V letu 1949 je D. Hočevar organiziral anesteziološki oddelek Kirurgične klinike v Ljubljani.

picture preview picture preview

Sporočilo o prvi etrski narkozi v Ljubljani.

Slovenski anesteziologi so se usposabljali v Anestezijskem centru Svetovne zdravstvene organizacije v Kopenhagnu in v britanskih učnih anestezioloških oddelkih, pa tudi drugod; prve enoletne tečaje v Kopenhagnu so z diplomo zaključili dr. D. Hočevar, dr. Jasna Müller in dr. Darinka Soban. Po njihovi vrnitvi je bila ustanovljena šola tudi v Sloveniji. V letih 1953-1970 je bilo štirinajst šest- do dvanajstmesečnih anestezijskih tečajev, v katerih se je teoretično in praktično izpopolnjevalo 69 zdravnikov, nekaj tudi iz drugih republik bivše Jugoslavije. Do leta 1960 je tečaje vodil D. Hočevar, nato pa D. Soban. Predavali so vodilni slovenski strokovnjaki, poleg anesteziologov še patofiziologi, pulmologi, kardiologi, farmakologi in strokovnjaki iz drugih področij; v zadnjem tečaju je bilo že več kot 30 predavateljev. Vključeni so bili večtedenski tečaji na Golniku (respiracijski laboratorij, bronhoskopije) in na kardiološkem oddelku interne klinike (Ekg). Tečajniki so sodelovali pri rednem delu na kirurgični kliniki, kjer so bili specialisti anesteziologi njihovi mentorji. Vsak delovni dan je bilo tudi po eno predavanje, predavali so tudi starejši anesteziologi. Ob koncu tečajev je bil pisni in ustni zaključni izpit, ki je trajal tri dni, zatem pa so tečajniki postali nosilci razvoja anestezije v posameznih bolnišnicah. Ker medicinske sestre niso imele v programu pouka iz anesteziologije, je D. Soban v 60-ih letih organizirala tri dvomesečne tečaje za medicinske tehnike za pomoč pri anestezijskem delu.

picture preview

Ob prvem tečaju v Ljubljani. V spodnji vrsti so z leve proti desni: prim. dr. Judita Mešič z Golnika (pulmologinja, ki se je prišla učit intubiranja), prim. dr. Drago Hočevar, prim. dr. Jasna Müller, v zgornji vrsti z leve proti desni pa prof. dr. Darinka Soban, dr. Boža Trdina in prim. dr. Ivanka Žigon.

 

picture preview

Slika je iz leta 1958. Od leve proti desni so prim. dr. Darja Hočevar - Ojstrež, prim. dr. Drago Hočevar in prim. dr. Jasna Müller.

 

picture preview

Slika je iz leta 1958. Desno od anestezijskega aparata Foregger so: prof. dr. Alenka Radšel-Medvešček (infektologinja), za njo dr. Jana Tikvič-Barič (pediatrinja), za njo prim. dr. Darja Ojstrež, levo od nje dr. Stojan Jeretin, prim. dr. Drago Hočevar, dr. Drago Ažman, dr. Neda Smolik, prim. dr. Nasta Pirc-Delak, prim. dr. Jasna Müller, dr. Majda Trojar (ginekologinja; na sliki je levo od anestezijskega aparata).

 

picture preview

Na sliki so: v spodnji vrsti z leve prim. dr. Nasta Pirc-Delak, prof. dr. Marija Pečan, dr. Desa Markič, dr. Andreja Pipp, prim. dr. Jasna Müller, v zgornji vrsti z leve proti desni pa dr. Marko Suhač (infektolog), prim. dr. Drago Hočevar, dr. Peter Kobler (infektolog).

 

Do druge svetovne vojne so splošno anestezijo dajale medicinske sestre ali najmlajši zdravniki (stažisti, sekundariji itd.), področna anestezija, za katero ima največ zaslug dr. Edo Šlajmer, pa je bila v rokah kirurgov. Koncem 50-ih let, v drugem desetletju izrazitega prevladovanja splošne anestezije, je pričela uvajati sodobne metode področne anestezije z novimi švedskimi lokalnimi anestetiki D. Soban (anestezija živčnih pletežev udov, subarahnoidna in epiduralna anestezija). Razvoj anesteziologije je zaradi potrebnega premagovanja ovir potekal počasi, tako da je imelo do leta 1960 samo pet slovenskih bolnišnic zdravnike anesteziologe. Na pobudo ljubljanske anesteziološke šole pa je takratni Sekretariat za zdravstvo 1960. leta izdal odlok o verifikaciji bolnišnic, po katerem bolnišnica z operativnimi oddelki ni mogla biti verificirana, če ni imela anesteziologa; pridobiti ga je morala v naslednjih štirih letih. Takrat se je anesteziologija pričela močno razvijati: 1961. je bilo v Sloveniji že 35 zdravnikov anesteziologov, toliko kot v vseh ostalih jugoslovanskih republikah skupaj, 1970. so bile le še tri slovenske bolnišnice brez anesteziologa, od leta 1984 pa imajo vse bolnišnice anestezijske oddelke (Toš 1985). Izobraževanje je postajalo zahtevnejše in dolgotrajnejše: iz leta 1947 uzakonjene triletne specializacije iz anesteziologije je 1970. nastala štiriletna specializacija iz anesteziologije in reanimatologije, 1999. leta pa je postala šestletna in se imenuje Anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina.

Hkrati z napredovanjem stroke so zorela in se krepila tudi prizadevanja za njeno osamosvojitev na Medicinski fakulteti, kar je končno uspelo v letu 1994.

Razvoj anesteziologije na Slovenskem bi lahko razdelili v naslednja obdobja:

- leto 1847, ko je bila izvedena prva narkoza z etrom v Ljubljani.
- 1847 do 1945, ko splošna anestezija ni bistveno napredovala; uporabljali so kapalno metodo hlapnih anestetikov na masko s prvimi začetki venske anestezije (učinkovina Evipan). V tem obdobju se je razvijala predvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetku je kirurg dr. Edo Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezijo, nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah.
- 1945 do 1949, ko se je pričelo uvajanje endotrahealne anestezije z anestezijskim aparatom.
- 1949 do 1970, ko je v Ljubljani deloval oddelek za anestezijo v sklopu kirurgije. Prvi vodja je bil D. Hočevar, od 1961. leta dalje pa prof. dr. Darinka Soban picture preview, prva anesteziologinja, zaposlena kot asistentka na Katedri za kirurgijo MF (za mesto asistentke je kandidirala z nalogo, ki jo je izdelala na Zveznem inštitutu Golnik), pobudnica sestave prvega domačega anestezijskega aparata tipa Boyle, 'Matjaž', ki je bil zaradi težav uvoza dolga leta praktično edini anestezijski aparat in so ga naročale tudi bolnišnice iz drugih republik Jugoslavije.

picture preview picture preview

Anestezijski aparat 'Matjaž'

Po prizadevanju dr. Sobanove je bila 1962. leta v Mengšu dograjena tovarna dušikovega oksidula.

Učenka dr. Sobanove, prim. dr. Jasna Vončina picture preview, je na njeno pobudo sodelovala pri izdelavi prvega doma narejenega anestezijskega ventilatorja (Pask). J. Vončina je sodelovala tudi pri ustanovitvi respiracijske fizioterapije in zdravljenja s kisikom, kar je kasneje prevzel inštitut na Golniku.

Ob pojavu epidemije poliomielitisa v Sloveniji 1956. leta je prim. dr. Hočevar organiziral ročno predihavanje bolnikov z ohromljenim dihanjem (bolniki so bili intubirani z MacIntoshevim tubusom in ročno predihavani s kisikom iz jeklenk s pomočjo balona in ventila BOC). Na njegovo pobudo je bil nato ob pridobitvi ventilatorjev Lundia ustanovljen Respiracijski center na Infekcijski kliniki v Ljubljani kot nova enota (njen prvi vodja: prof. dr. Milan Lazar), pri čemer je poskrbel za izobraževanje osebja in vzdrževanje enote.

picture preview

Prvi doma narejeni ventilator tipa Lundia 1959. leta v Mariboru.

 

picture preview picture preview

Narkozna aparata iz 50-ih in 60-ih let iz Celja. Pri izdelavi aparata, ki je na prvi sliki, je sodeloval internist dr. Rojnik, pri izdelavi aparata, ki je na drugi sliki, pa anesteziolog dr. Hrašovec (pozneje specialist medicine dela). Oba aparata sta bila izdelana v celjski finomehanični tovarni IDRO.

 

Ob koncu tega obdobja so bili ustanovljeni prvi samostojni oddelki za anestezijo:

1964. leta v bolnišnici v Mariboru (vodja: dr. Stojan Jeretin picture preview); v Mariboru je že 1960. leta v okviru kirurgije deloval oddelek za intenzivno zdravljenje, ki so ga vodili anesteziologi (S. Jeretin);


1966. leta v bolnišnici v Celju (vodja: prim. dr. Jože Četina picture preview);

 


1967. leta v bolnišnici v Ptuju (vodja: prof. dr. Lučka Toš picture preview).

 

V tem obdobju se je pričel uveljavljati tudi pouk anesteziologije za študente medicine. Najprej je predaval kirurg prof. dr. Vladimir Guzelj, kasneje pa D. Soban.

- 1971 do 1980, ko je delovala skupna anestezijska služba v osrednji slovenski bolnišnici. Ob preselitvi iz Kliničnih bolnic v Klinični center je bila ustanovljena Centralna anestezijsko-reanimacijska služba Kliničnega centra (vodja: S. Jeretin), ki je vključevala anesteziologe, poprej zaposlene na posameznih klinikah (samostojna sta ostala samo oddelka na Ginekološki kliniki in Onkološkem inštitutu), kar je vzpodbudilo razvoj anesteziologije tudi po drugih slovenskih bolnišnicah. Dr. Jeretin je dal stroki dodaten polet: nadaljevalo se je redno šolanje, organizirani pa so bili strokovni sestanki, na katerih so obravnavali zaplete, analizirali razmere in oblikovali doktrinarne sklepe. Sestankov so se udeleževali tudi specialisti drugih specialnosti, predvsem patologi in sodni medicinci. Sestanki so bili organizirani kot oblika sprotnega nadzora kakovosti dela, s čemer so se tedaj v deželah, v katerih se je izpopolnjeval vodja, rutinsko ukvarjali. Kontinuirano strokovno delo je vključevalo tudi klinične konference in poročila iz najnovejše literature. V okvir anesteziologije so bili vključeni oddelki za intenzivno terapijo (prvi vodja: prim. dr. Jasna Vončina), za respiracijsko terapijo (prvi vodja: dr. Ljudmila Sakelšek-Jeras) in za zdravljenje bolečine (prvi vodja: prim. dr. Jasna Müller picture preview) ter razvojni oddelek (prvi vodja: prim. dr. Nasta Pirc-Delak picture preview).


To obdobje zaznamujejo intenzivni razvoj in delovni uspehi intenzivnega zdravljenja, pri katerem je odločujoči strokovnjak anesteziolog v sodelovanju s specialisti drugih strok. Doktrina se je razvijala interdisciplinarno in na mednarodni ravni v obliki letnih seminarjev 'Anesteziologija in intenzivna terapija' v Kliničnem centru. Vseh sedem knjig je arhiviranih, izvleček pa je shranjen v Slovenski medicinski enciklopediji pod geslom 'oživljanje in intenzivna medicina' (prof. dr. Marija Pečan, recenzenta prof. dr. Lučka Toš in prof. dr. Matija Horvat). Vzporedno se je vzpostavila in potekala sodobna reanimatologija v ožjem smislu - sodobni postopki oživljanja (prvi strokovni sporočili D. Soban 1970 in M. Pečan 1972). 1974. je bil opravljen prvi doktorat znanosti s področja slovenske anesteziologije (D. Soban), razpisano in zasedeno pa je bilo tudi prvo mesto asistenta na Katedri za kirurgijo (D. Soban). V tem obdobju so bili izvoljeni v naziv asistent prvi anesteziologi (Jasna Vončina, Aleksander Manohin, Vesna Paver-Eržen, Sead Haznadar, Nada Odar in Miša Hribar-Habinc).

- 1980 do 1987 oziroma 1990 je obdobje Inštituta za anesteziologijo (vodja: prof. dr. Lučka Toš). Nadaljuje se razvoj stroke, dobimo prve specialiste akademske stopnje (A. Manohin, Majda Sladič, M. Habinc, Ljudmila Jeras). Z novim zakonom se je specializacija posodobila. Bila je vodena, sestavljali so jo ciklusi predavanj, uvajani so bili preizkusi znanja, kroženja po oddelkih so bila načrtovana in vse bolje realizirana. To delo je opravljal Razvojni oddelek, ki je v okviru Inštituta in Razširjenega strokovnega kolegija za anesteziologijo organiziral tudi osemsemestrski vodeni podiplomski pouk anesteziologije, vsako leto dva semestra (po približno 40 ur predavanj letno). Dodiplomski pouk se je poglobil. Anesteziologija je dobila po habilitaciji nove docentke (M. Pečan) seminar v okviru predmeta kirurgija. Imel je obliko kabinetnih vaj iz oživljanja, bil je zelo uspešen in je postal po tem, ko se je poučevanju pridružil še A. Manohin, obvezen za vse študente kirurgije. Kasneje je bil uveden izbirni pouk anesteziologije, ki sta ga vodili D. Soban in M. Pečan. Poleg pouka so za to obdobje dejavnosti na MF značilna tudi prizadevanja za ustanovitev samostojnega strokovnega vrha; prof. dr. Sobanova je pripravila vse gradivo za ustanovitev Razreda za anesteziologijo, ki je v okviru Katedre za kirurgijo nakazoval ločenost kirurgije in anesteziologije in prispeval k ustanovitvi samostojne katedre za anesteziologijo.
leto 1987, ko je bil v okviru Katedre za kirurgijo ustanovljen Razred za anesteziologijo (prvi formalni korak za samostojnost stroke).
- 1987 do 1994 je obdobje Razreda za anesteziologijo pri katedri za kirurgijo (prvi vodja: D. Soban, od decembra 1990. leta dalje pa A. Manohin). V okviru pouka kirurgije je bilo določenih 15 ur za pouk anesteziologije (A. Manohin) in 4 ure za pouk oživljanja v okviru prve pomoči (kasneje nujne medicinske pomoči, M. Pečan), poleg tega pa smo organizirali in izvajali seminarje oživljanja ter individualne vaje v operacijski sobi. Uveden je bil kolokvij iz anesteziologije, ki so ga morali opraviti študenti odseka za medicino kot pogoj za pravico opravljanja izpita iz kirurgije. V okviru podiplomskega izobraževanja smo aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi evropske šole iz anesteziologije, ki vsako leto poteka v Portorožu in omogoča udeležencem petih (v novejšem času šestih) zaporednih tečajev opravljati evropski izpit iz anesteziologije. Sodelovali smo tudi pri pouku specializacije iz anesteziologije in pri specialističnih izpitih, prav tako pa tudi pri pouku oživljanja za zdravstveno osebje in posebej za zdravnike - sekundarije, kjer smo bili tudi člani izpitnih komisij.
- leto 1994, ko je bila junija ustanovljena Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo.
od leta 1994 dalje je obdobje Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo (prva predstojnica katedre od leta 1996 je bila prof. dr. Marija Pečan picture preview, hkrati od 1987. leta tudi zaposlena na mestu asistenta, najprej na Katedri za kirurgijo, nato na Katedri za anesteziologijo). Od aprila 1999 je po upokojitvi prof. dr. Pečanove predstojništvo katedre prevzel prof. dr. A. Manohin. V okviru katedre smo anesteziologi opravljali in še opravljamo enake naloge kot v okviru Razreda, s tem, da smo interni kolokvij nadomestili s pravim, ki se vpisuje v indeks (pri čemer preverjanje znanja od 1996. leta dalje, tako pri dodiplomskem kot tudi pri pri podiplomskem izobraževanju, opravljamo z lastnim računalniškim programom, ki ga je izdelal A. Manohin), uvedli pa smo tudi izbirni pouk anesteziologije in intenzivnega zdravljenja (M. Pečan). Pouk na dodiplomski in podiplomski stopnji smo posodobili z uvedbo večpredstavnostnega prikaza z uporabo računalnika.
V tem obdobju si katedra zelo prizadeva, da bi se sodelavci katedre izobraževali na področju visokošolske didaktike.

2. Predstavitev pedagoškega dela

Pedagoško delo članov katedre zajema dodiplomski in podiplomski pouk.

Dodiplomski pouk v okviru Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo je redni in izbirni, vključuje pa predavanja, seminarje in vaje.

Predavanja: 28 ur

Anesteziologija: 15 ur v 4. letniku za medicince in 5 ur za medicince pri izbirnem pouku (vključena so tudi predavanja iz intenzivnega zdravljenja);
Nujna medicinska pomoč: 4 ure v 1. letniku za medicince in 4 ure v 1. letniku za dentalne medicince.
Seminarji:

Anesteziologija: 4 ure vaj za vsako skupino medicincev v 6. letniku (glavne skupine so štiri, v vsaki pa so 2-3 podskupine) in 4 ure za medicince pri izbirnem pouku.
Vaje:

Anesteziologija: 4 ure vaj za vsakega medicinca v 6. letniku (vsak študent je pri svojem asistentu) in 6 ur skupinskih vaj pri izbirnem pouku;
Nujna medicinska pomoč: 6 ur vaj za vsako skupino medicincev in dentalnih medicincev; navadno je 16 skupin, v vsaki pa je 12 študentov.
Poleg navedenega smo vključeni v pouk magistrskega študija (nosilki: prof. dr. Vesna Paver-Eržen in doc. dr. Boriana Kremžar) in kot mentorji študentom za Prešernove nagrade: do sedaj sta dobili nagrado dve študentki (Barbara Novak in Nataša Ličar z nalogo: 'Glavobol po subarahnoidnem bloku'; mentor: A. Manohin), za letošnje leto pa smo razpisali nalogo 'Merjenje pooperativne bolečine'; mentor: A. Manohin.

Podiplomski pouk

Člani in sodelavci Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo smo aktivno vključeni v organizacijo in izvedbo podiplomskega izobraževanja v okviru Evropske skupnosti (voditeljica izobraževanja: prof. dr. Vesna Paver-Eržen), katerega namen je, omogočiti udeležencem, ki opravijo pet (v novejšem času šest) zaporednih tečajev, opravljati evropski izpit iz anesteziologije. Izpit za pridobitev Evropske diplome iz anesteziologije in intenzivne terapije so doslej opravili trije anesteziologi. Kot priznanje za dobro organizacijo in vodenje podiplomskih tečajev in na temelju ugodnega poročila po inšpekcijskem obisku predstavnikov Evropske Akademije za anesteziologijo (EAA) in podiplomskega izobraževanja iz anesteziologije (FEEA) 1995. leta v Ljubljani, smo v Ljubljani dobili Center za opravljanje pisnega dela evropskega izpita iz anesteziologije, v letu 2000 pa bomo organizirali kongres.

Učitelji-anesteziologi sodelujemo z EAA že od 1992. leta. Naša stroka ima že nekaj let svojega kliničnega in akademskega predstavnika v Evropskem združenju specialistov in Podiplomskem izobraževanju iz anesteziologije.

Prav tako aktivno sodelujemo pri organizaciji in vodenju tečajev temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja za zdravnike sekundarije in drugo zdravstveno osebje ter pri specializaciji iz anesteziologije in pri zaključnem preverjanju znanja.

V okviru Združenja za zdravljenje bolečine, ki ga vodijo anesteziologi, poteka tudi redno podiplomsko izobraževanje s področja bolečine (vodja: asist. mag. Nevenka Krčevski-Škvarč iz Maribora).

3. Predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela

Med slovenskimi anesteziologi je 10 doktorjev znanosti, 16 magistrov znanosti, 6 specialistov akademske stopnje, 5 diplomantov podiplomskega študija pulmologije, med medicinskimi sestrami pa diplomantka Visoke šole za organizacijo dela in diplomantka Visoke šole za socialne delavce. Šest anesteziologov zaključuje magistrski študij, eden pa doktorat znanosti.

Seznam doktorskih disertacij:

Soban Darinka: Študij kriterijev za optimalno izbiro anestezijskih metod. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1974 (prvi doktorat znanosti slovenskega anesteziologa).

Jeretin Stojan: Meritve pljučne funkcije pri anesteziranih in neanesteziranih bolnikih, ventiliranih z intermitentnim pozitivnim pritiskom. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1974.

Pečan Marija: Problemi, vrednotenje in posledica hiperventilacije pri manualno kontrolirani ventilaciji med anestezijo malih otrok. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1975.

Manohin Aleksander: Razpoznava in razvrstitev zožitev grla in sapnika s pljučnimi funkcijskimi preiskavami. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1983.

Rupreht Jože: Physostigmine and nitrous oxyde in anaesthesia. Erasmus University Rotterdam, 1985.

Petrun-Ulaga Miriam: Simpatikoadrenalni odgovor organizma na kirurški stres med anestezijo s ketaminom in z midazolamom ali diazepamom v primerjavi s halotanom in z dušikovim oksidulom. Medicinska fakulteta v Zagrebu, 1987.

Toš Lučka: Pomen sprememb pljučnega krvnega obtoka, prenosa kisika, encimov in hormonov pri dihalni stiski odraslih (ARDS). Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1988.

Paver-Eržen Vesna: Funkcija ledvic med hipotermičnim telesnim obtokom pri otroku. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1989.

Kremžar Boriana: Transport kisika pri politravmatiziranem poškodovancu. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1994.

Kompan Lidija: Vpliv zgodnje enteralne prehrane na proces translokacije bakterij in odpovedovanje organskih sistemov pri politravmatiziranih poškodovancih. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1998.

Novak-Janković Vesna: Učinki epiduralnega in intravenskega klonidina na nevroendokrini, imunski, hemodinamski in presnovni stresni odgovor ter porabo propofola pri bolnikih, operiranih na pljučih. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 2000.

 

Pri uporabnem raziskovanju preučujemo predvsem anestezijske postopke, postopke pri intenzivnem zdravljenju kritično bolnih in poškodovanih oseb, oživljanje pri zastoju srca in dihanja, lajšanje akutne in kronične bolečine ter preverjanje znanja in iskanje najustreznejših oblik poučevanja na dodiplomski in podiplomski stopnji; izsledke raziskav nato uporabimo v praksi.

Sodelovali smo pri raziskovalnem projektu Srce in ožilje pri Ministrstvu za znanost, pri pripravi Dodatnih postopkov oživljanja, pri projektu Zdravljenje perioperativne bolečine v Sloveniji in v evropskem projektu Zdravljenje heilognatopalatoshiz (zadnja dva projekta še nista končana).

4. Predstavitev strokovnega dela

Najpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja. Od 1998. leta potekajo tudi raziskave in izobraževanja v okviru novoustanovljenega oddelka za lajšanje pooperativne bolečine v Ljubljani (prvi vodja: prim. dr. Marija Godec).

5. Povezanost pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela s strokovnim delom, posebej s klinikami

Fakultetno in klinično delo v anesteziologiji se nujno medsebojno prepletata. Znanstveno-raziskovalno in strokovno delo načrtujemo in izvajamo v kliničnih oddelkih, izsledke pa nato uporabimo in preverjamo pri kliničnem delu. V okviru podiplomskega izobraževanja smo poglobljeno obravnavali teoretične in praktične temelje anesteziologije in intenzivnega zdravljenja, letos npr. fizikalne osnove; predavanje je ocenil predstojnik Inštituta za biofiziko MF prof. dr. Saša Svetina, ki je zagotovil, da bodo pri pouku fizike na MF vključili tudi naloge, ki jih obravnavamo pri anesteziologiji. Poleg tega že drugo leto poteka praktični seminar v okviru farmakologije, pri katerem študenti sodelujejo z anesteziologom v operacijski sobi, tretje leto pa vodimo izbirni pouk iz anesteziologije, v katerem študente na dodiplomski stopnji študija teoretično in praktično seznanjamo z najnovejšimi spoznanji iz stroke. Dali smo tudi zelo odmevno pobudo za interdisciplinarni pristop k poučevanju bolečine na dodiplomski stopnji.

6. Kadri

Na Katedri za anesteziologijo in reanimatologijo sva zaposlena dva: redni profesor dr. Aleksander Manohin na učiteljskem mestu in izredna profesorica dr. Vesna Paver-Eržen na asistentskem mestu. V naziv je izvoljenih 16 anesteziologov: dva izredna profesorja (prof. dr. Vesna Paver-Eržen in prof. dr. Jože Rupreht; slednji iz Univerze v Rotterdamu), dve docentki (doc. dr. Boriana Kremžar in doc. dr. Lidija Kompan) in 12 asistentov, zaposlenih na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, na Onkološkem inštitutu in v Učni bolnišnici v Mariboru: Ilona Berčič, Ksenija Mahkovic-Hergouth, mag. Mirt Kamenik, mag. Nevenka Krčevski-Škvarč, mag. Vesna Novak-Janković, Neva Požar-Lukanovič, Vlasta Rebec-Pavlič, mag. Breda Starc, mag. Neli Vintar, Dušan Vlahović, Minca Voje, Tomislav Mirković, en kandidat pa je v postopku pridobivanja naziva.

Med upokojenimi sodelavci sta redni profesorici prof. dr. Darinka Soban in prof. dr. Marija Pečan ter izredni profesorici prof. dr. Lučka Toš in prof. dr. Miriam Petrun-Ulaga.

Na pobudo Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo in Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok so bili na MF izvoljeni v naziv gostujoči profesor: prof. dr. Werner List iz Avstrije, prof. dr. Barbro Jodal iz Švedske, prof. dr. Marc Rogers iz ZDA in prof. dr. James Bovill iz Nizozemske, na skupno pobudo z vodstvom Inštituta Golnik pa tudi prof. dr. Joseph Milic-Emili iz Montreala.

7. Učni program skozi čas

Učni program anesteziologije je bil odvisen od splošnega trenda poučevanja in vrednotenja znanja ter od pomena, ki ga je družba dodelila anesteziologiji, pa tudi od potreb pri delu. Po ustanovitvi prvega anesteziološkega oddelka leta 1949 je bilo potrebno hitro in učinkovito usposobiti kar največ zdravnikov za dajanje anestezije. Kasneje se je anesteziologija širila v nova področja: intenzivno zdravljenje kirurških bolnikov in poškodovancev, lajšanje akutne in kronične bolečine, respiracijska fizioterapija, v zadnjem času pa tudi problematika odvzemov in presaditev organov. Vse to je terjalo poglobljeno teoretično in praktično znanje, še posebno zaradi uvajanja novih tehničnih pripomočkov in izboljšanja kirurških postopkov ter širjenja indikacij za operativno zdravljenje. V veliko pomoč so bili računalniki, tako za diagnostične postopke, zdravljenje in spremljanje podatkov, kot tudi za sodobne večpredstavnostne oblike poučevanja, ob zmanjševanju frontalne oblike pouka in uvajanju individualnega dela ter delavnic. Pri tem spremljamo oblike pouka v svetu, jih prenašamo v naše področje, včasih nekoliko modificiramo, včasih pa tudi dopolnimo (npr. besedilo o fizikalnih principih v anesteziologiji, povzeto po gradivu, iz katerega sestavljajo fizikalna vprašanja za evropski izpit iz anesteziologije, je dopolnjeno, spremenjeno in prilagojeno našim potrebam; objavljeno je v sklopu podiplomskega izobraževanja 1999).

8. Pomembna pedagoška gradiva

Izdali smo naslednje temeljna učna gradiva:

Anesteziologija in intenzivno zdravljenje
Soban D. Regionalna anestezija. Med Razg 1976; 15: 393-431.
Manohin A. Anesteziologija. V: Smrkolj V ed. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995; 50-64.
Kremžar B, Primožič J. Intenzivno pred- in pooperacijsko zdravljenje. V: Smrkolj V ed. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995; 66-89.
Oživljanje
Pečan M, Vlahović D. Temeljni postopki oživljanja (TPO). Navodila za vaje. Ljubljana: Med Razgl, 1997.
Vlahović D, Pečan M eds. Oživljanje. Ljubljana: Med Razgl, 1999.
V okviru dodatnih postopkov oživljanja smo aktivno sodelovali pri pripravi slovenske izdaje revije JAMA: Vidmar I ed. JAMA (Slovenska izdaja). Ljubljana: Perun, 1993;41-106.

Dodatna gradiva za poglobitev znanja študentov oziroma temeljna znanja za specializante anesteziologije
Knjige z vsakoletnih podiplomskih izobraževanj: Paver-Eržen V ed. Podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije. Ljubljana: Inštitut za anesteziologijo. Izdaje: od 1993. leta dalje (do sedaj osem knjig).
Za boljše obveščanje smo pripravili tudi spletno stran Katedre na Internetu (naslov: http://www.mf.uni-lj.si/anesteziologija), v kateri seznanjamo bralce z učnimi vsebinami, strokovno literaturo in sprotnimi obvestili ter nekaterimi lastnimi programi za prekopiranje in uporabo; vsebino nameravamo v prihodnosti še razširiti.

Anesteziologija je bila 1996. leta predstavljena tudi na slovenski TV v okviru ciklusa oddaj 'Veliki dosežki slovenske kirurgije'.

V načrtu je izdaja podrobnejšega gradiva o anesteziologiji in intenzivnem zdravljenju za študente in zdravnike neanesteziologe.

9. Pomembnejši dosežki na znanstveno-raziskovalnem področju

Prof. dr. Darinka Soban je sodelovala pri izdelavi prvega domačega anestezijskega aparata, prim. dr. Jasna Vončina pa pri izdelavi prvega doma narejenega anestezijskega ventilatorja. Prof. dr. Marija Pečan je izumila napravo za anestezijo otrok, imenovano 'anestezijski dihalni sistem Emona', za katero je v letih 1993 in 1994 dobila več nagrad (zlato odličje na sejmu Slovenske podjetniške inovacijske mreže in zlato medaljo (Eureca Bruselj), priznanje mesta Bruselj za najhumanejši izum leta, leta 1994 pa državno nagrado za znanstvenoraziskovalno delo); 1994. je prijavila patent za svoj izum.

10. Pomembnejše objave

V 50-letni zgodovini slovenske anesteziologije je bilo veliko objav, saj je bilo raziskovalno delo poleg strokovnega pomembno vodilo v izobraževanju, kar navsezadnje dokazuje tudi število akademskih specialistov, magistrov in doktorjev znanosti, pa tudi asistentov, docentov in profesorjev. Vsi so morali za dosego nazivov objavljati v domači in tuji strokovni literaturi, zato bi navajanje bibliografije preseglo namen in okvir tega prispevka.

11. Študijski obiski osebja v tujini

Stroka se je pričela v Sloveniji razvijati šele po drugi svetovni vojni. Individualnega študija v tujini je od leta 1951 toliko, da ga je težko obseči. V zadnjem času neprekinjeno poteka izpopolnjevanje specializantov anesteziologije v Splošni bolnišnici na Dunaju (Allgemeines Krankenhaus, AKH), kjer je zaposlenih 150 anesteziologov, en specializant je bil leto dni pri prof. Milic-Emiliju v Kanadi (Univerza McGill, Inštitut za klinično fiziologijo), sedaj pa se pripravlja, da bo pri njem opravil raziskavo za pridobitev stopnje doktorata znanosti. Poleg tega so se mnogi anesteziologi krajši čas izpopolnjevali v raznih svetovnih centrih.

12. Hitrost prenosa znanja iz sveta k nam

Zaradi aktivnosti članov in sodelavcev Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo, sodelovanja v številnih mednarodnih organizacijah in zaradi osebnih stikov z vodilnimi svetovnimi anesteziologi, spoznavamo in uporabljamo nova dognanja v naši stroki relativno hitro; največkrat je edina težava v nabavi ustreznih aparatur, ki pa jo večinoma rešujemo z donacijami in drugimi postopki.

13. Sedanje sodelovanje s sorodnimi klinikami oz. inštituti, interdisciplinarno delo

Sodelujemo v rednih letnih strokovnih srečanjih dežel Alpe-Adria (pobudnik in dolgoletni organizator: prim. dr. Jože Četina, prvi predsednik Sekcije za anesteziologijo pri SZD) in v mesečnih sestankih z bolnišnicami v Furlaniji-Julijski krajini. Že več let smo vključeni v zelo odmevno mednarodno izobraževanje A.P.I.C.E. (Anesthesia, Pain, Intensive Care, Emergency), kamor so naši kolegi vabljeni kot predavatelji že 12 let in kjer se vsako leto sestanejo vrhunski svetovni strokovnjaki, ki določajo doktrine in potrjujejo prakse; letos so nas organizatorji povabili, da bomo v sklopu tega izobraževanja en dan organizirali strokovno izpopolnjevanje tudi v Ljubljani.

Doc. dr. Boriana Kremžar sodeluje pri mednarodnem znanstveno-raziskovalnem projektu SvO2, v katerega je vključenih 30 centrov za intenzivno zdravljenje; od 1994. ima licenco za akademsko raziskavo mednarodnega raziskovalnega projekta APACHE III pri Apache Medical System InC iz Pensilvanije v ZDA.

Poleg tega redno sodelujemo z anesteziologi v državah članicah Evropske skupnosti ter ZDA; tako je bila leta 1996 ob pomoči kolegov iz AKH na Dunaju organizirana odmevna videokonferenca med Atlanto (Duke University) in Ljubljano. V AKH se je do sedaj izobraževalo več mlajših specializantov. Na našo pobudo so na MF izvolili v naziv gostujoči profesor štiri vodilne svetovne anesteziologe in vodilnega pljučnega fiziologa, ki nam omogočajo izmenjavo znanja in zagotavljajo pomoč pri nadaljnjem izobraževanju strokovnjakov.

Za povezavo slovenske in mednarodne strokovne dejavnosti je zlasti zaslužna sedanja predstojnica Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok (poprej Inštituta za anesteziologijo), prof. dr. Vesna Paver-Eržen.

Poleg naštetega smo posebej dejavni pri pouku oživljanja (vodja: prim. dr. Miša Hribar-Habinc, v novejšem času tudi asist. dr. Dušan Vlahović).

Od leta 1979 potekajo tečaji temeljnih postopkov oživljanja za zdravnike in medicinske tehnike Kliničnega centra ter drugih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, ki so se jim leta 1985 pridružili tečaji dodatnih postopkov oživljanja za zdravnike. Ti tečaji so se v zadnjih petih letih razširili na velike delavnice z osmimi do devetimi delovnimi postajami, ki potekajo v okviru mednarodnega simpozija o urgentni medicini (za 180-200 tečajnikov); v zadnjih dveh letih so te delavnice oplemenitene še z delavnicami po sistemu prikaza primerov ('Mega Code System'). Leta 1998 je bila v okviru mednarodnega simpozija o urgentni medicini v Portorožu organizirana tudi videokonferenca, prvič med tremi središči (New York, Dunaj, Portorož).

Omeniti velja, da so prve tečaje oživljanja organizirali že 1954. leta. Takrat je J. Četina postal član Gorske reševalne službe in je od takrat dalje organiziral in vodil tečaje oživljanja za gorske reševalce.

Sodelujemo tudi z Ministrstvom za zdravstvo Republike Slovenije pri projektu nujne medicinske dejavnosti (v komisiji za pouk zdravnikov in tehnikov in v komisiji za hospitalno urgentno dejavnost). Prav tako sodelujemo tudi z republiškim Rdečim križem pri pouku inštruktorjev za učenje temeljnih postopkov oživljanja.

1997. leta smo z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije sodelovali pri razstavi o srcu - v sklopu razstave smo vodili tečaje temeljnih postopkov oživljanja za prebivalce Ljubljane; od februarja 1999 vodimo takšne dveurne tečaje temeljnih postopkov oživljanja vsak teden.

Posebna oblika interdisciplinarne anesteziološke dejavnosti, pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz tujine in domovine ter slovenska vlada, je bil 1999. leta pristop k Eurotransplantu, organizaciji za vodenje, usklajevanje in organiziranje presaditev ter izmenjavo organov (prvi vodja dejavnosti v Sloveniji: dr. Jasna Vončina).

14. Povezovanje znanstvenega dela z uporabniki

Ni zelo razvito, morda pa lahko omenimo računalniški program za preverjanje znanja, za katerega se zanimajo v šolah in pri uredništvu Mladinske knjige, in računalniški program za statistično zajemanje perioperativnih podatkov (avtor: A. Manohin), ki ga že nekaj let poskusno uporabljajo v Bolnišnici v Slovenj Gradcu.

15. Preverjanje znanja skozi čas

Preverjanje znanja je bilo, podobno kot oblika pouka, odvisno od splošnega trenda preverjanja znanja in od pomena, ki ga je družba dodelila anesteziologiji. Na začetku je šlo za ustno izpraševanje med vajami, po uvedbi internega kolokvija kot pogoja za opravljanje izpita iz kirurgije smo imeli poglobljeno ustno preverjanje predvsem gradiva s predavanj, po ustanovitvi Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo pa so izpiti iz anesteziološkega dela nujne medicinske pomoči in kolokviji iz anesteziologije pisni (pri anesteziologiji tudi ustni, kadar kandidat doseže 51-54 % možnih točk). Od 1996. leta dalje ocenjujemo kolokvije in izpite s pomočjo lastnega računalniškega programa, ki omogoča natančno spremljanje doseženih rezultatov vsakega kandidata za vsako vprašanje in sprotno preverjanje kakovosti pouka.

Pri specialističnih izpitih iz anesteziologije je tričlanska izpitna komisija; do 1975. leta je bil njen predsednik kirurg, sodeloval pa je tudi patofiziolog, od 1975. leta dalje pa so vsi člani anesteziologi, predsednik pa mora imeti fakultetni naziv.

16. Učni rezultati

Od uvedbe rednega pouka anesteziologije se je raven znanja študentov zelo povečala, kar ugotavljamo tudi pri pouku v okviru sekundariata in v kasnejšem sodelovanju. Ugodni učni rezultati anesteziologov se kažejo tudi v tem, da smo dobili center za pouk in pisno preverjanje znanja v okviru evropske šole iz anesteziologije. Trije domači specialisti so uspešno pridobili diplomo Evropski specialist anesteziologije.

17. Obseg znanja skozi čas

Obseg znanja anesteziologov in študentov medicine se je brez zastojev večal skladno z razvojem stroke v svetu.

18. Vplivi reform šolstva na pedagoško-znanstveno dejavnost na MF

Reformiranje študija je omogočilo pridobitev predmeta Kardiorespiracijska fizioterapija na Visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani (vodja: prim. L. Jeras, dr. med.) in Anesteziologije in reanimatologije na Univerzi v Mariboru (vodja: asist. mag. N. Krčevski-Škvarč, dr. med.).

19. Mladi raziskovalci

Mladih raziskovalcev še nismo vključili v svoje delo.

20. Projekti

Trenutno poteka obsežen republiški program o pooperativni bolečini, sodelujemo tudi v mednarodnem znanstveno-raziskovalnem projektu SvO2, skupno z Avstrijci in Nemci pa načrtujemo projekt proučevanja problemov starosti.

21. Različni problemi

Težave, ki veljajo za celotno vzgojno-izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter slovensko in svetovno skupnost nasploh, se kažejo tudi pri delu Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo. Večletna borba in dokazovanje samostojnosti stroke so mnogim anesteziologom jemali čas in energijo, ki bi ju koristneje uporabili za strokovni razvoj. Stroga merila za zaposlovanje in stalno dokazovanje opravljenih ur pouka, ki so večkrat odvisne od števila vpisanih študentov in ne od dejavnosti učiteljev in asistentov, so onemogočila pridobivanje večjega števila sodelavcev, zaposlenih tudi na MF (za nas vsaj še enega asistenta in tajnico ter tehnika); sedaj si jih moramo 'deliti' s Kliničnim oddelkom, kjer pa kadra tudi ni v izobilju.

Dokaj stroga so tudi veljavna merila za izvolitve v nazive, po mnenju mnogih bistveno strožja od meril na drugih fakultetah, namenjena predvsem zdravnikom s predkliničnih inštitutov, medtem ko v kliničnih oddelkih dokaj težko izpolnijo zahteve za izvolitev v naziv; s tem se kaže prevelik vpliv predkliničnih inštitutov.

Sredstev (in večkrat tudi kadrov) za raziskovalno dejavnost kronično primanjkuje, zato so raziskovanja odvisna ne le od idej in volje, ampak predvsem od spretnosti in uspešnosti, pa tudi od kančka sreče tistih, ki zagotavljajo materialna in finančna sredstva ter kadre za raziskovalno dejavnost.

22. Sugestije za kvalitetnejše delovanje katedre

Zelo pomembno je spoznati (kar se je pri anesteziologiji k sreči v novejšem času zgodilo), da se ne delimo v 'fakultetne' in 'nefakultetne', pa tudi ne v 'majhne' in 'velike' enote, ampak smo sodelavci, ki drug brez drugega ne moremo. Delovno energijo in elan moramo usmeriti v napredek, ne pa v medsebojno oviranje. Pri praktičnem delu in pouku se namreč delitev katedra : klinika zabriše, saj fakultetno delo zaradi značaja stroke ne bi moglo potekati brez sodelovanja nefakultetnih sodelavcev. Potrebovali pa bi več nastavitev fakultetnih učiteljev in asistentov.

23. Pregled dosedanjih rezultatov

Pregled dosedanjega dela najlaže predstavimo ob navedbi dopisa Dekanovemu kolegiju MF dne 4. 2. 1994 (arhiv Katedre in MF), v katerem smo načrtovali naslednje dejavnosti Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo:

Dodiplomski pouk: V novi Katedri za anesteziologijo in reanimatologijo bi radi zadržali dosedanje število ur pouka, seminarjev in vaj. Kolokvij iz anesteziologije, ki ga morajo študenti opraviti pred izpitom iz kirurgije, bi nadomestili z izpitom iz anesteziologije in reanimatologije v 6. letniku študija. V kolikor bi se pouk v 6. letniku študija na MF, ki je sedaj v poskusnem obdobju, spremenil in razširil, bi morali našo dejavnost v okviru dodiplomskega pouka ustrezno spremeniti.
Podiplomski pouk: Poleg dosedanjih dejavnosti v okviru podiplomskega pouka bi želeli organizirati ponovitvene tečaje temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja za absolvente in zdravnike. Prizadevali si bomo tudi, da bi v Sloveniji lahko organizirali Center za opravljanje evropskega izpita iz anesteziologije.
Raziskovalno delo: V sodelovanju z Inštitutom za anesteziologijo bomo razvijali in uvajali nove anestezijske postopke ter računalniško vodeno dokumentacijo z uporabo lastnih računalniških programov. Pričeli bomo tudi z razvijanjem računalniškega ekspertnega sistema za pouk stroke in za preverjanje teoretičnega znanja anesteziologov. V daljnji prihodnosti bi pričeli razvijati tudi eksperimentalno anesteziologijo na poskusnih živalih.
Iz navedenega sledi, da smo vse načrtovano, z izjemo eksperimentalne anesteziologije na poskusnih živalih in ekspertnega računalniškega sistema, realizirali in pogosto tudi presegli, čeprav deluje Katedra šele pet let.

24. Vizija prihodnosti: želje in realnost

Želje: Nadaljevanje in izpopolnjevanje zastavljenih ciljev, njihovo usklajevanje s sodobnimi tokovi doma in v tujini, nadzorovano uvajanje tujega znanja in dopolnjevanje lastnega ter povezovanje posameznih enot, kot jih načrtuje MF pri vodenju pouka.

Realnost: Realizacija želja v okviru dejanskih možnosti, administrativnih, kadrovskih, finančnih in miselnih.

 

Literatura

  • Soban D. Anestezija včeraj. Zdrav Vestn 1992; 61: 90-2.
  • Toš L, Hribar-Habinc M, Szepessy N, Perc A. Organizacija anesteziološke službe v Sloveniji. 13. sestanek slovenskih in štajerskih anesteziologov. Zbornik predavanj. Graščina Seggau 1985: 10-48.

Besedilo je nastalo v decembru 1999 in naj bi bilo objavljeno v sklopu predstavitve razvoja Medicinske fakultete ob osemdesetletnici Univerze v Ljubljani. Ker gradivo ni bilo objavljeno, sem ga v decembru 2000 dopolnil z najnovejšimi podatki in ga pripravil za objavo na spletni strani Katedre za anesteziologijo. V njem želim predstaviti slovensko anesteziologijo od njenih začetkov do konca leta 2000, zato ga kasneje ne bom dopolnjeval. Pri oblikovanju in urejanju besedila so mi poleg prve učiteljice še posebej pomagali prof. dr. Marija Pečan, prim. dr. Miša Hribar-Habinc, prim. dr. Nasta Pirc-Delak, prim. dr. Jasna Müller, dr. Neda Smolik, prim. dr. Jože Četina, prof. dr. Lučka Toš, prof. dr. Alenka Radšel-Medvešček, prof. dr. Franjo Pikelj, prim. dr. Jana Tikvič-Barič in prof. dr. Vesna Paver-Eržen, ki se jim najlepše zahvaljujem.

Napisal prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med.

Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana, Slovenija -- telefon: +386 1 543 7700, faks: +386 1 543 7701 -- e-pošta:

Vse pravice pridržane.

Creatoor Group izdelava spletnih strani