80. obletnica popolne UL MF: mejnik, ki je Sloveniji omogočil samostojen, celovit študij medicine in dentalne medicine, neodvisno od tujine

V letošnjem letu Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani obeležuje 80. obletnico svoje popolne ustanovitve. Ta zgodovinski dogodek ni pomenil zgolj formalne spremembe, temveč ključen premik v razvoju slovenskega zdravstva in visokošolskega izobraževanja – trenutek, ko je Slovenija postala sposobna v celoti izobraziti zdravnike in zobozdravnike znotraj domačega okolja. 

Medicinska fakulteta v Ljubljani je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani, nastala je po koncu prve svetovne vojne, leta 1919, leta 2019 je tako praznovala svojo 100. obletnico obstoja. Vendar v začetnih desetletjih ni mogla izvajati celotnega študijskega programa, saj je bila nepopolna. Po šestih semestrih so morali študentje zaključek opraviti v tujini. »Ni dala še študentov, ki bi lahko dobili diplomo naše univerze, ampak so morali po šestih semestrih, študij absolvirati drugje, v tujini«, razlaga prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine. To pa je seveda omejevalo razvoj stroke, ustvarjalo odvisnost od tujih izobraževalnih sistemov in postavljalo Medicinsko fakulteto v podrejen položaj v okviru Univerze. 

Več o 100. obletnici UL MF si lahko preberete v članku z naslovom 100 let UL Medicinske fakultete.

31. julija 1945 je po koncu 2. svetovne vojne prišlo do prelomne spremembe. Z dekretom takratne vlade je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta z desetimi semestri. Od tega trenutka naprej je Slovenija prvič postala samozadostna na področju izobraževanja zdravnikov. »Pred 80-mi leti se je naša fakulteta končno vzpostavila kot enakopravna članica drugim članicam Univerze v Ljubljani, takšna kot vse druge in kot medicinske fakultete drugje v razvitem svetu. In je bila sposobna potem izobraževati študente medicine in bodoče zdravnike skozi cel kurikulum tako kot to počno vse druge ugledne fakultete po svetu«, poudarja dekan UL MF prof. dr. Igor Švab. 

Nova organizacijska ureditev je pomenila več kot samo študijski program, simbolizirala je pridobitev suverenosti in strokovne neodvisnosti. »Na tak način fakulteta postane neodvisna od tujine, sama postavlja pogoje in uči študente v skladu s potrebami slovenskega naroda«, ob tem dodaja prof. dr. Švab. Tako je fakulteta postala enakopravna in sposobna izpeljati celoten kurikulum v skladu z lokalnimi potrebami in svetovnimi standardi. »Ko je medicinska fakulteta popolna, potem to pomeni, da na tej fakulteti, v tej državi lahko v celoti izobrazi, bodoče zdravnike. Če pa je fakulteta nepopolna, potem lahko izvede samo del pouka, za preostali del pa se mora zanašati na druge fakultete«, zaključi prof. dr. Švab. 

Poleg zgodovinske vloge ima Medicinska fakulteta v Ljubljani tudi globok čustven pomen za generacije študentov in profesorjev. V avli fakultete na Korytkovi 2 v Ljubljani je razstavljena galerija portretov njenih prvih učiteljev, ki so predstavljali temelj te ustanove. »Učitelji so temelj vsake učne ustanove. Brez njih ni znanja, brez njih ni formiranja novih strokovnjakov – ni novih zdravnikov in zobozdravnikov,« pravi prof. dr. Zupanič Slavec in dodaja, da »zato so naš ponos. Učijo nas tudi globoke empatije do bolnika, visokega etičnega in hipokratičnega odnosa do njega Tako celostno oblikovani zdravniki bolnikom ne prinašajo le fizičnega zdravja, ampak tudi spodbude, zadovoljstvo in zaupanje v zdravništvo. Ti učitelji so bili velikani medicine.« 

V svojih spominih na študij prof. dr. Zupanič Slavec izpostavi tudi lepoto študijskih let: »Bilo je enkratno, neponovljivo. Živeli smo skromno, a imeli smo vse, kar smo rabili. Veliko smo se pogovarjali, skupaj hodili v hribe, na plese, a tudi redno in veliko študirali.« 

 

Dekan UL MF, prof. dr. Igor Švab in predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec o pomenu 80. obletnice popolne UL MF. 

Zgodovinska časovnica razkriva številne prelomnice, ki so oblikovale fakulteto v sodobno visokošolsko in raziskovalno ustanovo. Leta 1963 je prišlo do spremembe nazivov iz »doktor medicine« v »zdravnik«, kar je bilo leta 1986 ponovno popravljeno. Takrat je bil hkrati uveden tudi podiplomski program. Leta 1989 je fakulteta uvedla šestletni študij medicine in stomatologije, leta 1995 pa enovit magistrski in doktorski študij. Po bolonjski reformi leta 2009 sta bila leta 2021 prenovljena študijska programa Medicina in Dentalna medicina. Do danes je fakulteta po besedah prof. dr. Zupanič Slavec izobrazila več kot 12.000 zdravnikov in zobozdravnikov, ki tvorijo temelj slovenskega zdravstvenega sistema. »Pri nas 90 odstotkov študentov zaključi študij – povprečno v sedmih letih,« pove prof. dr. Zupanič Slavec. »Medicinska fakulteta v Ljubljani vabi – dobrodošli.« 

Več informacij ter podrobnejši vpogled v znanstveno delo prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec najdete v njeni uradni bibliografiji.

Ob tej obletnici se Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani ne ozira le v preteklost, ampak predvsem v prihodnost. Ostaja zavezana odličnosti, humanosti in razvoju, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočal kakovostno, domače izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov – strokovnjakov, ki so srce zdravstva in ključ do kakovostnega življenja ljudi.

 

Medicinska fakulteta sedaj vstopa v novo obdobje: dekansko mesto bo zasedla prof. dr. Ksenija Geršak

Z oktobrom 2025 bo UL MF vstopila v novo poglavje svojega razvoja. Vodenje fakultete bo prevzela nova dekanja, prof. dr. Ksenija Geršak, ki je bila izvoljena za mandatno obdobje 2025–2029. Z dolgoletno predanostjo fakulteti in slovenski akademski medicini predstavlja nadaljevanje stabilne rasti, obenem pa napoveduje nove razvojne korake. »Moja karierna pot je klasično akademska – začela sem kot študentka UL MF, nadaljevala kot mlada raziskovalka in opravila magistrski ter doktorski študij na Univerzi v Ljubljani. Po končanem podiplomskem študiju in specializaciji sem se zaposlila v največji učni ustanovi – to je UKC Ljubljana in šla po poti asistentke, docentke, izredne profesorice do redne profesorice,« razlaga prof. dr. Geršak. »Od študentskih let naprej sem vedela, da želim ostati povezana z akademsko medicino in Medicinsko fakulteto.«

Fakulteto prevzema v posebnem obdobju, v času praznovanja njene 80. obletnice od popolne ustanovitve. »Medicinska fakulteta je v zrelih letih, a tako kot vsako zrelo telo potrebuje tudi nove izzive, prenove in dopolnitve. V zadnjih letih smo že začeli z novimi projekti – eden od njih je rastoč Kampus Vrazov trg. V prihodnosti načrtujemo še gradnjo kampusa ob Zaloški cesti in celovito prenovo stavbe in prostorov na Korytkovi.«

Nova dekanja UL MF za obdobje 2025-29, prof. dr. Ksenija Geršak.

V središču njenega vodenja bo ostalo poslanstvo fakultete: kakovostno izobraževanje bodočih zdravnikov in zobozdravnikov. »Delati na Medicinski fakulteti in se posvečati zdravniškemu poklicu je prepleteno s spoštovanjem, profesionalizmon in z zavestjo o odgovornosti. To ni zgolj poklic – to je stil življenja. Ne sama, ampak z vsemi sodelavci, raziskovalci in strokovnimi sodelavci ter predanimi kolegi iz učnih ustanov, ki sodelujejo z Medicinsko fakulteto, bomo skupaj gradili prihodnost naše fakultete in si prizadelavi za boljše zdravje,« ob tem zaključuje prof. dr. Geršakova.

Zgodovinska časovnica razvoja popolne UL MF od 31. julija 1945:

31. julij 1945: Ustanovljena je popolna Medicinska fakulteta z 10 semestri . Imenovala je 27 učiteljev in vpisala 566 slušateljev, od tega v prvem semestru 302 (165 študentov in 137 študentk). Fakulteta je prevzela zdravstvene zavode na območju ljubljanske splošne bolnišnice in v njeni soseščini ter vanje naselila klinike in inštitute. Tako je ostalo do leta 1952. 

25. oktober 1949: Ustanovljena Stomatološka fakulteta. 

1949-1954: Obdobje samostojne Medicinske visoke šole. 

1954: Medicinska fakulteta dobi dva oddelka: za splošno medicino in stomatologijo ter spet postane članica Univerze v Ljubljani. 

1945-1960: Število učnih predmetov na UL MF se podvoji.

6. julij 1957: Prvi doktorat znanosti (dr. Ivo Raišp).

1960: Medicinska fakulteta z dvema odsekoma - za splošno medicino in za stomatologijo. 

1962: Izhajati začne revija Medicinski razgledi, študentska znanstvena revija. 

1963: Sprememba naziva za diplomante MF - prejšnji naziv "doktor medicine" oziroma "doktor stomatologije" sta zamenjala naziva "zdravnik" in "zobozdravnik". 

1986: Sprememba nazivov nazaj v doktor medicine oziroma stomatologije in uveden podiplomski program . 

1968/69: Začetek podiplomskega magistrskega študija . 

1975: Izgradnja nove stavbe Kliničnega centra (Zaloška 7) s 1100 novimi bolniškimi posteljami, predavalnicami, seminarji, ki precej olajšajo izvajanje pouka. 

1987: Selitev Medicinske fakultete v novo stavbo na Korytkovi ulici v Ljubljani. 

1989: Uveden je šestletni študij medicine in stomatologije. 

1995: Uveden enovit magistrski in doktorski študij. 

2009: Bolonjska reforma - prenova visokošolskih sistemov v evropskem prostoru 

2019: 100-letnica MF: 11.078 študentov, 8.809 zdravnikov, 2.269 zobozdravnikov, 1097 magistrov, 1724 doktorjev znanosti. 

2021: Pričetek izvajanja prenovljenega študijskega programa Medicina in Dentalna medicina. 

Časovni portret popolne Medicinske fakultete: 80 let skozi fotografski objektiv

Slikovno gradivo je iz fototeke Inštituta za zgodovino medicine UL MF.

Prvi predavatelji na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani s tedanjim ministrom za zdravstvo, avgust 1945. Z leve sedijo (brez nazivov): Bogdan Brecelj, Milica Petrović Valentinčič, Božidar Lavrič, Marjan Ahčin (minister za zdravstvo), Bogdan Derč, Janez Milčinski; z leve stojijo: Dušan Stucin, Martin Benedik, Mirko Derganc, Josip Hebein, Igor Tavčar, Hubert Pehani, Sabina Praprotnik, Branko Volavšek, Valentina Kobe, Milan Žumer, Albin Seliškar, Leopold Ješe, Ivan Marinčič, Jože Rant.

Prvi učitelji Stomatološke fakultete Medicinske visoke šole, leto 1955. Z leve si sledijo učitelji: Branko Palčič, Vladimir Volavšek, Valter Krušič, Vera Lenart, Božena Lavrič, Jože Rant, Lojze Brenčič, Franc Čelešnik, Anton Logar, Milan Perušek in Vekoslav Šmid. 

Indeks študentke medicine, vpisane jeseni 1945 – Lea Talanyi (zasebna last Lea Talanyi). 

Šentpetrska vojašnica je leta 1945 postala sedež Medicinske fakultete v Ljubljani. V njej so dobili prostore dekanat s Centralno medicinsko knjižnico ter nekateri predklinični inštituti. Fotografija je bila posneta okoli leta 1969. 

Praktični pouk na kliniki za zobne bolezni, leto 1969. 

Laboratorijske vaje pri fiziologiji, leto 1969. 

Z leve proti desni si v prvi vrsti sledijo: kemik Dušan Stucin (stoji prvi z leve v drugi vrsti), NN, patolog France Hribar, internist Ljudevit Merčun, biolog Hubert Pehani, nevrolog Ivan Marinčič, ginekolog Igor Lunaček, internist Igor Tavčar, okulist Leopold Ješe, fizik Julij Nardin, anatomka Valentina Kobe, dermatovenerolog Jože Jakša, mikrobiologinja Milica Petrović Valentinčič, farmakolog Peter Lenče, infektolog Milko Bedjanič, jurist sekretar Medicinske fakultete Drago Jereb, higienik Ivan Bonač. Fotografija je iz zasebne zbirke profesorja P. Lenčeta.

Fotografija iz znamenitega iz Pajzla. Posneta je bila leta 1969, na njej pa je na sredi prof. Andrej O. Župančič pri plesu "pojštertanc" s študentko. Fotografija je iz zasebne zbirke Tomaža Rota,

V prostorih, kjer je kasneje nastal znameniti »Pajzl«, je bila po vojni menza, kjer so študenti v glavnem zelo skromno jedli, predvsem zelje.