Prof. dr. Radovan Komel letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, prof. dr. Tea Lanišnik Rižner prejemnica Zoisovega priznanja za vrhunske dosežke

Dne, 19. decembra so bile podeljene Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti. Med nagrajenci sta tudi profesorja UL Medicinske fakultete, prof. dr. Radovan Komel ter prof. dr. Tea Lanišnik Rižner. Odbor za podelitev nagrad in priznanj, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, je sicer sklenil, da se na letošnji slavnostni podelitvi podeli 15 nagrad. Seznam vseh nagrajencev je dostopen tukaj.

 

Zoisova nagrada za življenjsko delo

Prof. dr. Radovan Komel

Zoisova nagrada za življenjsko delona področju ved o živem

Prof. dr. Radovan Komel je v slovenskem prostoru eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike ter genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji.

Izstopajoče je njegovo delo na področju diagnostike in odkrivanja molekularnih osnov genetskih bolezni, kot so cistična fibroza, hemofilija A, limfomi in vrsta drugih. Posebna Komelova značilnost je prizadevanje za povezovanje raziskovalcev v biokemijski in medicinski sferi. S tem namenom je na njegovo pobudo nastal slovenski konzorcij za biočipe, pozneje pa tudi Center za funkcijsko genomiko in biočipe.

Komel.jpg

Vir: STA/MIZŠ

V obrazložitvi nagrade je Odbor za podelitev nagrad in priznanj zapisal sledeče:

Prof. dr. Radovan Komel, univ. dipl. ing. kemije, je zaslužni profesor biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med doktorskim študijem se je izpopolnjeval na Nemški akademiji znanosti v Jeni, po doktoratu pa na Tehniški univerzi v Gradcu, kjer je spoznaval nove tehnike genskega inženirstva, in na inštitutu INSERM v Parizu s področja medicinske molekularne genetike. S pridobljenim znanjem je po vrnitvi začel uvajati metode genske tehnologije v slovenske biokemijske in biotehnološke raziskave in je v nadaljevanju v Slovenijo prenesel tudi novo področje medicinske molekularne genetike oziroma molekularne diagnostike. Uvajal je raziskovalne in diagnostične pristope in sodeloval pri odkrivanju molekulskih osnov številnih mono- in poligenetskih bolezni, kot so cistična fibroza, hemofilija A, limfomi in vrsta drugih. V namen znanstveno-raziskovalnega dela je pri Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Univerze v Ljubljani leta 1992 ustanovil Medicinski center za molekularno biologijo. Nekaj časa je vodil tudi Laboratorij za biosintezo in biotransformacije na Kemijskem inštitutu, kjer je delovala mešana skupina raziskovalcev skupaj s strokovnjaki farmacevtske družbe Lek. Posebna značilnost prof. Komela je prizadevanje za povezovanje inštitucij v slovenski biokemijski in me-dicinski razvojno-raziskovalni sferi. Tako je bil pobudnik slovenskega konzorcija za biočipe in pozneje ustanovljenega Centra za funkcijsko genomiko in biočipe, ki zdaj koordinira 14 slovenskih raziskovalnih inštitucij. V svoji pedagoški karieri je izobraževal številne diplomante in bil mentor mnogim doktorandom. Kot znanstvenik je napisal številna mednarodno odmevna znanstvena dela, med ključne publikacije spada prva slovenska objava s področja genskega inženirstva ter prva slovenska objava s področja molekularne biologije v medicini. Njegovo delo pa poleg bogatega mednarodnega sodelovanja obsega tudi prizadevanja za prepoznavanje znanosti v družbi ter promocijo znanosti za ozaveščanje strokovne in splošne javnosti. 

 

Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke

Prof. dr. Tea Lanišnik Rižner

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov

Prof. dr. Tea Lanišnik Rižner je pomembno prispevala k razvoju biokemije in molekularne endokrinologije na področju ginekoloških rakov.

Zoisovi_nagrajenci.jpg

Vir: STA/MIZŠ

V obrazložitvi na odbor za nagrade napisal sledeče:

Prof. dr. Tea Lanišnik Rižner je profesorica biokemije in molekularne biologije in vodja laboratorija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje je preučevanje molekularnih osnov hormonsko odvisnih ginekoloških bolezni. To so predvsem endometrioza, rak endometrija in rak jajčnikov. V sodelovanju s slovenskimi ginekologi in uveljavljenimi skupinami v tujini preučuje nove tarče za razvoj novih zdravilnih učinkovin in odkriva biooznačevalce teh bolezni. Tako v zadnjem času preučuje encime iz družine aldo-keto reduktaz in vlogo estrogenov pri raku endometrija in raku jajčnikov ter biooznačevalce endometrioze in raka endometrija. Plod svojega znanstvenega dela prenaša na študente medicine in izsledke objavlja v uglednih mednarodnih revijah. Vodila in sodelovala je v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih in z uredniškimi prispevki prispevala k ozaveščanju raziskovalne javnosti. S tem je prof. Tea Lanišnik Rižner pomembno prispevala k razvoju področja biokemije in molekularne endokrinologije in translacijskih raziskav. Njeno raziskovalno delu utira nove smernice in je mednarodno priznano. 

Obema nagrajencema za pomembno nagrado in priznanje iskreno čestitamo!