|
|
Srečanje študentov medicine z bolniki, zdravniki in društvi bolnikov je izpostavilo različne svetove bolezni – redke bolezni, poškodbe, demenco, atopijski dermatitis in avtizem. Vsaka od teh izkušenj razkriva drugačen vidik človeške ranljivosti in odpira vprašanja, ki presegajo medicino: vprašanja smisla, dostojanstva, solidarnosti in pravičnosti.
Uvod in povabilo k ogledu zdravnice prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec izpostavi, da je: bolezen biopsihosocialni fenomen, ki ga ne moremo razumeti zgolj z biomedicinskimi kategorijami; subjektivnost bolnika je temelj zdravljenja, saj je zdravljenje učinkovito le, če je usklajeno z bolnikovim doživljanjem in njegovim življenjskim kontekstom; družbeni odziv na bolezen odgovornost vseh nas, saj odraža, koliko smo kot skupnost pripravljeni sprejeti ranljivost in podpreti tiste, ki so v stiski.
Pričevanje o poškodbah odpira svet nenadnih prelomov, ki človeka v trenutku iztrgajo iz varnosti in ga vržejo v bolečino, negotovost in ponovno gradnjo identitete. Poškodba ni le dogodek v telesu, temveč eksistencialni udar, ki pretrese vse ravni bivanja. Pripovedi alpinista (Miha Žumer), zdravnika (Tonč Žunter) in predsedsednika Zveze paraplegikov Slovenije (Dane Kastelic) je razkrila večplastnost travme.
Pričevanje osebe z avtizmom in matere druge take osebe ter predsednice Društva za podporo mladostnikom in odraslim z avtizmom ASPI Maje Weiss je odprlo svet, ki ga ne določa bolečina telesa, temveč drugačna arhitektura zaznavanja. Razkrilo je, da avtizem ni pomanjkljivost, temveč drugačen način bivanja, ki zahteva potrpežljivost, razumevanje in spoštovanje. Oseba, ki živi z motnjo avtističnega spektra, ne živi v »manj«, temveč v drugačni logiki sveta, ki se jo moramo šele naučiti slišati.
Pričevanje o redkih boleznih Natanaela Merzela in Jožeta Faganela, ki je tudi predsednik Društva za redke bolezniy, odpira eno najtišjih, a najbolj pretresljivih poglavij medicine. Razgali krhkost sistema – zdravstvenega, socialnega in organizacijskega – ki bi moral biti opora, a je pogosto prepočasen, razdrobljen ali prešibek, da bi zmogel nositi težo redkosti.
Pričevanje o demenci predsednice društva Spominčica Štefanije Lukič Zlobec in nevropsihiatrinje Vide Drame Orožim, ki je bila tudi sopotnica osebe z demenco, govori o teži pozabljanja, ki presega medicino in sega v samo jedro človekove identitete. Če paliativna oskrba odpira vprašanje minljivosti, demenca odpira vprašanje: kdo smo, ko spomin odpove.
Pričevanje osebe z atopijskim dermatitisom Martine Piskar iz Zavoda Atopika je razkrilo trpljenje teh oseb ob vztrajnem srbenju, boleči koži in občutku odtujenosti od lastnega telesa. Atopijski dermatitis je bolezen telesa in duše. Koža je organ identitete; ko je ranjena koža, je ranjen človek. Stigma kože postane stigma njenega nosilca.
Vse pogovore in izkušnje si lahko poslušate in ogledate tudi na našem YouTube kanalu UL MF v sekciji MEDICINSKA HUMANISTIKA V PRAKSI: Bolnikova izkušnja bolezni in odziv družbe.
Srečanje sta pripravili: prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med, predstojnica, asist. Ana Jakopin, dr. med., mag. dietet.
Video in foto: Tomaž Janežič
Srečanje podpirata projekta P3-0043 in A4L - Alliance4Life_BRIDGE

Na fotografiji so prof. Zvonka Zupanič Slavec, alpinist Miha Žumer, zdravnik Tonč Žunter in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Na fotografiji prof. Zvonka Zupanič Slavec in predstavnika društva ASPI Maja Weiss in Aljaž Koželj.