O fakulteti

Mediji o nas

 

MAJ 2022

Strokovna skupina za covid-19 se bo pod novim ministrom preselila pod okrilje NIJZ-ja (MMC RTV SLO, STA, 22. 05. 2022)

Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan napoveduje, da bo po nastopu njegovega mandata strokovna skupina za covid-19 prešla pod okrilje NIJZ-ja. Ali to pomeni tudi menjave članov strokovne skupine, za zdaj ne razkriva.

 

Bistvo spolnosti je užitek (II. program Radia Slovenija – Val 202, 22. 05. 2022)
Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja

Gabrijela Simetinger je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. 

 

Ihan: Ignoranca politike do dolgotrajnih posledic covida-19 je skrb vzbujajoča (MMC RTV SLO, STA, 21. 05. 2022)

Napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covida-19 so za zdaj nemogoče, pa je za STA pojasnil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, imunolog Alojz Ihan. Kljub temu strokovnjaki pozorno opazujejo trenuten razvoj epidemije v Južni Afriki, ki jo v njenem jesensko-zimskem obdobju zaznamuje nov val okužb z omikronskima podrazličicama BA.4 in BA.5, ki sta zaradi imunskega odmika še nekoliko bolj kužni od prvih podrazličic BA.1 in BA.2. Klub temu tam ne zaznavajo zelo velike rasti hospitalizacij in presežnih smrti.

 

Vsako leto se za 2,5 odstotka poveča število bolnikov s kožnim rakom (24ur.com, 21. 05. 2022)

 Sekciji za internistično onkologijo so organizirali kampanjo ozaveščanja, ki poteka od danes naprej in jo podpira tudi Onkološki inštitut Ljubljana. "Javnost bomo vse do sredine junija seznanjali z dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka in izpostavili značilne znake, ki so nam lahko v pomoč pri zgodnjem prepoznavanju kožnega raka. Za ponazoritev nastanka kožnega raka smo pripravili nazoren poučen film, ki si ga bodo lahko obiskovalci s 3D-očali ali na LCD-zaslonu ob sobotah ogledali v določenih trgovskih centrih po Sloveniji. V kampanjo ozaveščanja so vključeni študenti medicine, zaključila pa se bo na plaži v Portorožu," so povedali na OI.

 

Ihan: Razprave o švedskem modelu v tej fazi pandemije so brez pomena (24ur.com, 21. 05. 2022)

Razprave o švedskem modelu so brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v drugačni fazi pandemije, meni imunolog Alojz Ihan. Bolj kot napovedi epidemičnih valov bi se po njegovi oceni morali ukvarjati z dolgotrajnimi posledicami covida-19, katerih resnost v primeru različice omikron še ni povsem jasna.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Dostop do medicine 21. stoletja
V Sloveniji moramo brez oklevanja podpreti translacijske biomedicinske raziskave.(Delo.si, 19. 05. 2022)

Rak je še vedno ena od bolezni, s katero se v življenju spopade velik del prebivalcev. Najpogosteje zbolijo starejši ljudje, zato je mogoče pričakovati povečanje incidence in prevalence rakavih bolezni v razvitem svetu, kamor ne nazadnje sodi tudi Slovenija. Vsaj sami o sebi tako mislimo. In na tej točki se je treba vprašati, ali je to res.​​​​​​​

 

Skoraj vsak deseti je imel covid že dvakrat (Dnevnik, 16. 05. 2022)

Cepiva in prebolela okužba ne zagotavljajo dolgotrajne zaščite pred okužbo z omikronom, zato se množi število tistih, ki so koronavirusno bolezen preboleli že večkrat. Če bo omikron ostal prevladujoča različica, bo večina zbolela za covidom do trikrat na leto.

 

Začarani krog (Delo.si, 14. 05. 2022)
Povsod v razvitem svetu je vedno več osamljenih ljudi. Ta zapis je namenjen razlagi začaranega kroga.

 

Zakaj postati družinski zdravnik? (MMC RTV SLO, 14. 05. 2022)
Tri četrtine razpisanih mest za specializacijo iz družinske medicine je letos ostalo nezapolnjenih

"Veliko nas je, ki z veseljem opravljamo ta poklic in smo navdušeni nad družinsko medicino," je na kariernem kongresu medicinske fakultete dejala družinska zdravnica Ana Perdih. Študente je poskušala navdušiti za specializacijo iz družinske medicine.

 

Na simpoziju v Gozd Martuljku za ustanovitev združenja za gorsko medicino (STA, 13. 05. 2022)

Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab je poudaril, da so ljudje, ki v gorah rešujejo življenja, vzor humanosti. Gre za skrb za sočloveka, ki ni izmerjena v nobenih normativih ali standardih. "Prav zaradi tega je vsaj na tem področju Slovenija kot Švica, če ne še boljša," je dejal.

 

Kako ukrepati ob anafilaksiji (Medicina.finance.si, 13. 05. 2022)

Anafilaksija je eno najbolj dramatičnih stanj v medicini. Gre za resno, življenje ogrožajočo, preobčutljivostno reakcijo telesa. Najpogostejši razlog anafilaksije pri otrocih in mladostnikih je alergija za hrano, pri odraslih pa med razlogi prevladujejo piki žuželk. Pri nekaterih bolnikih so za razvoj anafilaksije poleg alergena potrebni še dodatni dejavniki: telesni napor, okužba, uživanje nesteroidnih antirevmatikov, psihični stres ali uživanje alkohola. Pri petini bolnikov nam vzroka anafilaksije ne uspe ugotoviti.

 

Razpis  (Delo.si, 13. 05. 2022)
Brez temeljitih sistemskih sprememb lahko v kratkem času ostanemo brez temelja našega zdravstvenega sistema – družinske medicine.

Nedavno razkritje nezanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine, ko se je na 70 razpisanih mest prijavilo le 15 kandidatov, je skrb vzbujajoče. Vse kaže, da je dosedanje pomanjkanje družinskih zdravnikov v fazi začaranega kroga – zaradi premalo zdravnikov so ti preobremenjeni s preveč pacienti. Preobremenjenost sili zdravnike v premalo temeljito obravnavo bolnikov z veliko slabih občutkov in (pre)malo strokovnega zadoščenja.

 

Ažmanovi dnevi (Gorenjski Glas, 12. 05. 2022)
V Gozdu - Martuljku bodo v petek in soboto, 13. in 14. maja, že 23. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine.

Simpozij je namenjen zdravnikom, zdravstvenikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki jih zanimajo urgentna, gorska in družinska medicina. Organizirata ga Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom (ZD) Tržič in Komisija za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.
Vodja strokovno-organizacijskega odbora simpozija je prim. dr. Iztok Tomazin, direktor ZD Tržič, zdravnik Gorske reševalne zveze in HNMP, člani pa prav tako strokovnjaki Igor Švab, Dušan Vlahovič, Luka Camlek, Tomaž Goslar in Uroš Lampič.

 

Na IJS naredili prototip slovenskega dr. Googla (Delo.si, 09. 05. 2022)
Prototip platforme za elektronsko in mobilno zdravje, ki naj bi pomagala pri prenovi našega zdravstvenega sistema.

...Tretji način pomoči je pogovor z virtualnimi asistenti ali živimi ljudmi, predvsem zdravniki. »Pri pripravi aplikacije smo sodelovali s strokovnjaki in študenti medicine, tako da imamo zajete vse pomembne in verodostojne vire uradne medicine in tudi nekaj alternativnih,« pravi Matjaž Gams

 

Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost (MMC RTV Slovenija, 12. 05. 2022)

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.

Med diplomanti medicine malo interesa za specializacijo iz družinske medicine (MMC RTV SLO, Radio Slovenija, 05. 05. 2022)

Mladi zdravniki opozarjajo na slabe razmere v zdravstvenih ustanovah
Pravkar končani razpis specializacij za zdravnike in zobozdravnike kaže, da bodo bolniki tudi v prihodnje ostajali brez izbranega zdravnika. Na 70 razpisanih mest za družinsko medicino se je prijavilo le 15 kandidatov.

 

Preboleli po raku – nazaj v življenje (Spletni portal REVIJE ZA MOJE ZDRAVJE, 05. 05. 2022)

Strokovno vodeni program celostne rehabilitacije in aktivna udeležba uporabnikom pomagata blažiti neželene učinke napornega zdravljenja, izboljšata njegovo učinkovitost, omogočata hitrejše okrevanje in boljšo kakovost življenja ter hitrejšo in lažjo vrnitev nazaj v socialno, delovno in izobraževalno okolje. To potrjuje tudi neodvisna raziskava, ki so jo leta 2019 opravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Analiza je na vzorcu prvih 40 uporabnikov, ki so zaključili program celostne rehabilitacije, namreč pokazala, da imajo vsi trije moduli – fizikalni, prehranski in psihosocialni – dokazano pozitivne učinke na uporabnike rehabilitacije.

 

Zdravnik Samo Zver o boju s hudo boleznijo: Pred tem sem mislil, da sem nesmrten (SiolNET, 04. 05. 2022)

Zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver se spopada z neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo. Kot je povedal v intervjuju za tednik Družina, mu je bolezen prinesla tudi kaj dobrega in postala je njegov sopotnik: "Definitivno sem postal bolj ponižen. Pred desetimi leti sem mislil, da sem nesmrten, da lahko naredim vse, potem pa vidiš, da ni tako. Vsak v življenju dobi svojo lekcijo, ki je je najbolj potreben. Nič ni brez namena."

Vsi so zelo odprti za sodelovanje in pripravljeni pomagati (Metina lista, 04. 05. 2022)

Tomaž Rus je doktor medicine, specialist nevrolog, ki je zaposlen na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja, v Enoti za intenzivno nego. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dokončuje doktorski študij nevroznanosti.

V okviru programa Fulbright trenutno gostuje na Feinstein Institute for Medical Research v New Yorku, osrednjem raziskovalnem središču Northwell Health, ki je največji zdravstveni sistem v tej zvezni državi.

 

APRIL 2022

Minister ob pojavu akutnega hepatitisa miri: Gre za zelo redko bolezen, aktivirani so strokovnjaki
(MMC, 28. 04. 2022)

Zaradi pojava hepatitisa neznanega izvora pri otrocih se je sestala slovenska zdravstvena stroka. V Sloveniji so do zdaj obravnavali en primer suma na akutni hepatitis pri otroku, starejšem od 10 let, ki pa je imel blag potek bolezni.

 

Enačbe zdravja
Brez uporabe vseh kadrovskih in prostorskih zdravstvenih kapacitet v državi se logistična enačba »zdravstva za vse« v Sloveniji ne izide. Rezerv ni. (Delo.si, 29. 04. 2022)

Izvrstno je, da je ureditev »zdravstva za vse« prvi cilj naslednje vlade. Pa tudi, če ta cilj ne bi bil tako eksplicitno izpostavljen, bi državljani vlado v največji meri sodili prav po tem. Enako, kot smo nekoč (ob)sodili Cerarjevo vlado, ki je imela podobno močno parlamentarno večino in podoben javnozdravstveni cilj, pa ga nato ni želela finančno podpreti in realizirati. Na koncu mandata smo državljani dobili zgolj neuporabne zakonske predloge, Cerar pa nezaupnico na volitvah.
 

Priprave na nov val koronavirusa: kaj nas čaka septembra? #video (SiolNET, 29. 04.2022)

Na ministrstvu za zdravje že pripravljajo strategijo za morebitni jesenski val, ki ga bo treba začeti izvajati že v poznem poletju. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da se virus poleti, kljub temu, da je druženj več, ne širi s tako naglico kot jeseni, ko se dnevi ohladijo, šolarji pa spet sedejo skupaj v učilnice. Posledično je takrat več okužb in zasedenih bolniških postelj.

 

Tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni povezujejo s stikom s pesticidi
Svetovni dan Parkinsonove bolezni (Delo.si, 11. 04. 2022)

V Sloveniji živi približno 9000 ljudi s Parkinsonovo boleznijo. Počasi napredujoča degenerativna nevrološka bolezen ni ozdravljiva. Med starejšimi je pogostejša kot med mlajšimi, med moškimi bolj kot med ženskami.
Slovenija ima po besedah predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Zvezdana Pirtoška v UKC-ju Ljubljana enega redkih centrov v Evropi, kjer bolnike obravnavajo različni strokovnjaki in jim predvsem v poznem stadiju bolezni nudijo še dodatno pomoč.

 

OB SVETOVNEM DNEVU PARKINSONOVE BOLEZNI (11. APRIL)
Parkinsonova bolezen: diagnoza ni več obsodba, temveč izziv (SIOL.NET 11. 04. 2022)

Pomen vzdrževanja zdravega življenjskega sloga je poudarila tudi predsednica (kakor mu večinoma krajše rečejo) Društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. V tem društvu tako skrbijo za izobraževanje in izmenjavo izkušenj, a tudi za vadbe in druge oblike telesne dejavnosti, s katerimi oboleli ob medsebojnem druženju in podpori premagujejo ovire pri ohranjanju čim bolj normalnega življenja.

Med ustanovitelji tega društva je tudi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je danes tudi predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Dr. Bojan Accetto (1922- 2007) utemeljitelj slovenske gerontologije (Prvi program Radia Slovenija, 09. 04. 2022)

Zdravnik Bojan Accetto velja za utemeljitelja slovenske in jugoslovanske gerontologie, vede, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje procese staranja. Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral leta 1949, doktoriral p
a leta 1971. Sprva je delal na interni kliniki Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, do leta 1988 pa je na Interni kliniki Trnovo vodil Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, ustanovljen na njegovo pobudo.

 

Pomanjkanje železa: Zgolj zdrava prehrana včasih ne zadošča (Medicina&ljudje, 08. 04. 2022)

...več drugih življenjsko nujnih procesov,« našteje izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter izredna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zdrav človek ima v telesu približno 40 miligramov železa na kilogram telesne teže, od tega kar 65 odstotkov vezanega v hemoglobinu... 

 

Brez zdrave prehrane, spanja, kognitivnega treninga, gibanja in prostega časa ne bo šlo
O zdravih možganih na svetovni dan zdravja (Prvi program Radia Slovenija, 07. 04. 2022)

Univerza bo v ta namen organizirala delavnico Temeljni postopki oživljanja in uporaba AED. Tečaj bodo vodili študenti medicine iz društva »Za življenje! Ljubljana – Društvo študentov medicine Slovenije«. Delavnica bo potekala 14. aprila ob 17.00, v mali dvorani Študentskega doma Ljubljana na Svetčevi 9. Prijaviš se lahko na: https://popr.uni-lj.si/.

 

Alojz Ihan: Revolucije in spremembe (N1 SLO, 07. 04. 2022)

 Imunolog dr. Alojz Ihan je pred prihajajočimi volitvami za N1 analiziral programe političnih strank s področja zdravja in zdravstva.

 

Mesec zdravja na UL: Od teka od faksa do faksa do psihosocialne delavnice (Študent.si, 06. 04. 2022)

Univerza bo v ta namen organizirala delavnico Temeljni postopki oživljanja in uporaba AED. Tečaj bodo vodili študenti medicine iz društva »Za življenje! Ljubljana – Društvo študentov medicine Slovenije«. Delavnica bo potekala 14. aprila ob 17.00, v mali dvorani Študentskega doma Ljubljana na Svetčevi 9. Prijaviš se lahko na: https://popr.uni-lj.si/.
 

Pogovor s predstojnikom inštituta za sodno medicino (RTV SLO Odmevi, 06. 04. 2022)

"Zdaj pa smo povezani s predstojnikom Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Tomažem Zupancem. Dober večer v Novo mesto. Mednarodna preiskava dogodkov v Buči in Irpinu bo izjemno pomembna. Ključno vlogo bodo pri tem igrali strokovnjaki, kot ste vi ter vaše sodelavke in sodelavci na Inštitutu. Kako pomembno vlogo pri preiskavah igra čas oziroma začetek preiskav?"

 

Debelost in sladkorna bolezen (Večer, 06. 04. 2022)

»Po opredelitvi Evropskega združenja za preučevanje debelosti (EASO) je debelost napredujoča bolezen, ki močno vpliva na posameznika in družbo. V klinični praksi prehranjenost posameznika ocenjujemo med drugim z indeksom telesne mase (ITM), ki je razmerje med izmerjeno telesno maso (kg) in kvadratom izmerjene telesne višine (m2). ITM 25–29,9 kg/m2 kaže na čezmerno telesno maso, ITM 30 kg/m2 ali več pa na debelost, pri čemer je treba upoštevati tudi starost, spol, etnično skupino, stanje telesnih tekočin in mišično maso,« pojasnjuje prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
 

 

Večina bolnikov umrla zaradi covida in ne z njim, kažejo analize (RTV SLO, 05. 04. 2022)

V Intelekti se sprašujemo, kaj je povzročilo smrt bolnic in bolnikov s težkim potekom koronavirusne bolezni. Ali so umrli z ali zaradi koronavirusne bolezni? Kaj lahko razberemo iz obdukcijskih poročil? Koliko presežnih smrti gre na račun covida? »Statistični podatki o umrljivosti so temeljnega pomena za sprejemanje odločitev na področju javnega zdravja,« so zapisali v medicinski reviji The Lancet ob sistematični analizi umrljivosti, povezani s koronavirusno boleznijo. Njihova študija je pokazala, da je bila po oceni presežne umrljivosti zaradi pandemije covid-19 od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021Slovenija med sedemindvajsetimi državami Evropske unije na 14. mestu.

Sodelujejo: specialist javnega zdravja Milan Krek (NIJZ), imunolog prof. dr. Alojz Ihan (Medicinska fakulteta v Ljubljani), patologa: prof. dr. Peter Boor (Univerzitetna klinika Aachen v Nemčiji) in prim. Izidor Kern (Klinika Golnik) ter internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir (UKC Maribor). 
 

K naslovnici-Prof. dr. Igor Švab (Revija ISIS, april 2022)

Prof. dr. Igor Švab:
“Izdajo ukrajinske verzije učbenika družinske medicine je žal začasno ustavila vojna. Dr. Pavlo Kolesnyk, s katerim smo soustvarjali ukrajinsko verzijo, se zdaj ukvarja s tem, kako organizirati oskrbo beguncev, mi pa mu po svojih močeh pomagamo z organiziranjem donacij.”

 

“Nihče ni posumil.” Njo pa boli in boli … (N1 SLO, 02. 04. 2022)

Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani s sodelavci Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (dr. Andrejem Voglerjem in dr. Heleno Ban Frangež) trenutno v okviru mednarodnega projekta Trendo raziskuje biomarkerje oziroma molekule v krvi, ki bi služile kot biološki označevalci endometrioze, kar bi omogočilo diagnozo bolezni brez invazivnih posegov, je pojasnila dr. Tea Lanišnik Rižner z Inštituta za biokemijo, ki vodi raziskave.

 

Asist. dr. Tatjana Gelebeševa Mateska, dr. med. (RTV SLO, 02. 04. 2022)

Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.

 

Depresija, narcisizem in osamljenost (Delo.si, 02. 04. 2022)
Depresija in narcisizem sta si na prvi pogled kot noč in dan. Toda ali to res drži?

Osamljen človek ima občutek, da ni deležen nikogaršnje ljubezni – da ga nihče ne mara oziroma da nikomur ni mar zanj – kar pa pomeni tudi, da nihče ne mara biti deležen njegove ljubezni. In kaj pomeni ljubiti – če na ljubezen pogledamo širše in jo razumemo ne le kot ljubezen do življenjskega sopotnika, ampak tudi kot ljubezen do svojega otroka ali kot naklonjenost do sodelavca, soseda ali pacienta? Ena od razlag zaljubljenosti in ljubezni pravi takole. Ko se nekdo v nekoga zaljubi, je v resnici v tem drugem zagledal neko dobro lastnost, ki je sam nima. 

 

V Zdravstvenem domu Ljubljana izbrali najboljšo ekipo v reševanju vitalno ogroženih pacientov  (STA, 01. 04. 2022)

V Simulacijskem centru Zdravstvenega doma Ljubljana-Center je danes potekalo šesto tekmovanje zdravstvenih ekip v reševanju vitalno ogroženih pacientov "Best CPR team", na katerem je zmagala ekipa študentov ljubljanske medicinske fakultete.

 

Umetnik s fascinacijo zre v možgane, znanstvenik s fascinacijo gleda na umetnost
Predavanje nevrologa Zvezdana Pirtoška v sklopu 14. Kulturnega bazarja (MMC RTV Slovenija, 01. 04. 2022)

"Danes bolj kot kdaj koli moramo imeti upanje. Upanje nam dajeta tako znanost kot tudi umetnost," pravi nevrolog Zvezdan Pirtošek, ki je predaval v sklopu 14. Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu.

 

MAREC 2022

Zrcalce zrcalce, nevronom povej ...(Prvi program Radia Slovenija, 31. 03. 2022)
Kdaj v ogledalu prepoznamo svoje telo? In kaj, če ga ne?

V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). 
 

Glavobol
Direktorja ZZZS bi lahko zabolela glava le, če bi odhodki ZZZS presegli načrtovani letni plan.(Delo.si, 31. 03. 2022)

V zadnjem letu so mnogi politični analitiki napovedovali, da bo zdravstvo osrednja predvolilna tema – zaradi nikoli rešenih problemov z dostopnostjo do zdravljenja, ki jih je epidemija stopnjevala do neznosnega ogrožanja življenj državljanov. Zato sem zdaj, ko so z začetkom kampanje vse stranke objavile volilne programe, z zanimanjem prebral načrte, namenjene reševanju problemov z zdravstvenim sistemom. In predvsem načrtom za reševanje osrednjega problema, ki ga ljudje najbolj čutimo – kriminalno dolgih čakalnih vrst.

 

Odličja Zdravniške zbornice Slovenije in prejemniki za leti 2020 in 2021 (Zdravniška zbornica Slovenije, 30. 03. 2022)

Odličja Zdravniške zbornice Slovenije za leti 2020 in 2021 prejme 16 izjemnih zdravnic, zdravnikov, zobozdravnikov in zobozdravnic. Med njimi bosta podeljeni dve najvišji odličji za življenjsko delo – Hipokratovi priznanji.   

Hipokratovo priznanje za leto 2020 bo prejel prof. dr. Igor Švab, dr. med., za izjemno strokovno, organizacijsko in stanovsko delo na področju uveljavitve družinske medicine v Sloveniji in tujini ter bistven prispevek k ugledu slovenskega zdravništva. 

Hipokratovo priznanje za leto 2021 za izjemen prispevek k ugledu in razvoju slovenskega zdravništva in zobozdravništva ter predano mentorsko delo pa bo prejel doc. dr. Dušan Grošelj, dr. dent. med.

 

Kako izboljšati sistem javnega zdravstva? (TV Slovenija 1, Odmevi, 30. 03. 2022)

Kako izboljšati sistem javnega zdravstva? Odgovor na to vprašanje ponuja več zdravniških organizacij v premislek javnosti in kandidatom na volitvah. Izboljšati je treba delovne razmere v javnem zdravstvu, zavode reorganizirati, omogočiti fleksibilno nagrajevanje, da nam zdravniki ne bodo bežali v tujino. Kakih 50 na leto jih odide. Če bi hoteli imeti... Če bi imeli enako povprečju, kot ga ima Evropska unija, nam namreč manjka več kot 1000 zdravnikov.

 

Nova zdravila za boljši jutri (Delo.si, 31. 03. 2022)
Farmacevtska industrija ponuja izbiro možnosti za čim bolj individualno načrtovanje zdravljenja.

Ena od več tisoč redkih bolezni, o katerih je v javnosti več slišati predvsem na dan, ki je v mednarodnem merilu posvečen tem boleznim, je spinalna mišična atrofija (SMA). Gre za hudo prirojeno bolezen, za katero še pred nekaj leti ni bilo zdravila. 
V najhujši obliki, ki lahko prizadene že novorojenčke, mali bolniki brez zdravljenja ne bi dočakali niti drugega rojstnega dneva. Pri nas se s to težko boleznijo spopada več kot sto otrok in odraslih; novica, da se širi nabor zdravil zanjo, vliva bolnikom in njihovim družinam novo upanje za boljši jutri.

 

Sedem ukrepov, da bi obdržali zdravnike (Delo.si, 30. 03. 2022)
Kar 15 odstotkov mladih zdravnikov, ki so diplomirali med 2015 in 2020, ne dela v medicini ali pa ne v Sloveniji.

 V Sloveniji manjka tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje števila zdravnikov v državah OECD. Ob tem je zanimiv podatek registra poklicev, da so med leti 2010 in 2020 priznali kvalifikacijo v tujini 557 zdravnikom in 34 zobozdravnikom, ki so pridobili izobrazbo v Sloveniji. Toliko zdravnikov in zobozdravnikov je torej v tem času bodisi trajno bodisi začasno Slovenijo zapustilo in delajo v tujini.
 

Bo Slovenija valilnica medicinskega kadra za druge države ali pa bomo vendarle izboljšali razmere v zdravstvu in v akademski medicini, tudi z novim Nacionalnim univerzitetnim medicinskim centrom? (Zdravstveniportal.si, 30. 03. 2022)

Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in eden od pobudnikov za novi Nacionalni univerzitetni medicinski center: »Imamo zglede; Klinični oddelek za hematologijo, denimo, je vesoljska ladja. Vendar je do tega lahko prišlo šele po dolgih letih moledovanja ter uporabljanja najrazličnejših trikov in zvijač za prikaz tega, kako hudo je bilo za bolnike v starih razmerah, na starem oddelku; z novim pa se je odprl nov svet. Želimo si, da bi bilo takih svetov več – oziroma da bi bilo tako v celotni medicini.« 

 

Zvezdan Pirtošek - plenarno predavanje na Kulturnem bazarju 2022 (RTV SLO, 31. 03. 2022)
Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe

Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco).

 

VABILO na okroglo mizo: Kako se spreminja obravnava otrok s SMA v razvojni  ambulanti (Medicina danes, 25. 03. 2022)

Obravnava otrok s spinalno mišično atrofijo (SMA) se spreminja. Nova zdravila učinkovito ustavijo bolezen in ponujajo do nedavnega neverjetne možnosti zdravljenja, katerega posledica je lahko tudi skoraj normalen razvoj otrok. A izzivi ostajajo. Otroci s SMA še vedno potrebujejo timsko multidisciplinarno obravnavo in spremljanje.
Kaj lahko zanje naredimo v razvojni ambulanti, da jim pomagamo izkoristiti ves potencial, ki ga odklepa zdravljenje z zdravili, bosta spregovorila izr. prof. dr. Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, in njegova sodelavka Alenka Piskar, diplomirana fizioterapevtka.

 

Prof. dr. Borut Peterlin: Tri do pet odstotkov Slovencev ima genetsko nagnjenost k življenje ogrožajočim boleznim (Medicina danes, 25. 03. 2022)

V Sloveniji smo bili med prvimi državami, ki so v zdravstveni sistem vpeljale sodobno tehnologijo za genomsko sekvenciranje, ki prinaša...

 

Predstavitev monumentalnega dela prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec (Novi glas, 24. 03. 2022)

V ponedeljek, 14. marca 2022, je bilo v videokonferenčni "virtualni sobi" Odbora za zgodovino medicine in zdravstva severnega Jadrana (Conservatorio di Storia Medica e Sanitaria AltoAdriatica) strokovno srečanje na izredno visoki ravni. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavila svojo enciklopedijo vstirih
knjigah z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.

 

Možgani na dlani-Kakšen spomin imajo naše mišice? RTV SLO, 24. 03. 2022)

Kakšen spomin imajo naše mišice?
Četrta epizoda serije Od glave do pet! Z nami v svet nevronov potujeta Saša Taraniš, vodilni strokovnjak s področja boksa pri nas, in prof. dr. Zvezdan Pirtošek

 

Klinikfest 2022-dvodnevni vseslovenski maraton kliničnih veščin (Dostop.si, 23. 03. 2022)

Tutorstvo MF UM dogodek v sodelovanju s kliničnimi tutorji in gostujočimi predavatelji iz UKC MB organizira za študente 4., 5., 6. letnika in absolvente splošne medicine Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Udeležbo na dogodku bomo omogočili 36 študentom MF UM in 12 študentom MF UL.​​​​​​​

 

NAPOVED - SLOVENIJA, 23. 03. 2022

18.00 prvo predavanja iz cikla Umetnost, možgani, telo, sodeloval bo biolog, doktor medicinskih znanosti, redni profesor na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja raziskovalnega programa Celična fiziologija Robert Zorec; MGLC Švicarija, LJUBLJANA

 

Slovenski genom, bližnjica do zdravja (Delo.si, 21. 03. 2022)
Poznavanje nacionalnega genoma je del evropskega projekta, ki bo omogočil hitrejše diagnosticiranje.

V raziskavo, ki jo izvajajo strokovnjaki z Medicinske fakultete v Ljubljani, UKC Ljubljana in Univerze v Mariboru, se lahko vključi vsak zdrav prebivalec ali prebivalka Slovenije s prijavo na spletni naslov redke.bolezni(at)kclj.si, ki ga najdemo na včeraj vzpostavljeni spletni strani redke bolezni. Po tem, ko bo prejel v podpis soglasje, bo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana oddal pet mililitrov venske krvi, iz katere bodo sekvencionirali njegov genom. Kdo je zdrav? Tadej Battelino odgovarja, da je zdrav vsakdo v poznih letih, ki nima genetske bolezni. Genska slika bo sestavljena na podlagi 2800 do 3000 zdravih prebivalcev Slovenije.
 

Pridobitev slovenskega genoma bo olajšala diagnostiko redkih bolezni (RTV SLO, 21. 03. 2022)

Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je  priključila evropskemu projektu  Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta  bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.

 

Karies zgodnjega otroštva ena najpogostejših kroničnih bolezni otrok (Ljubljanske novice, 19. 03. 2022)

Pri projektu Ustno zdravje sodelujejo Zdravniška zbornica Slovenije, Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine. Projekt letos teče že 3. leto v okviru svetovnega dneva ustnega zdravja, ki je 20. marca.  
Predstavil je tudi podatke Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Stomatološko kliniko UKC Ljubljana v letu 2019 izvedla Nacionalno raziskavo o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije in je bila tokrat prvič predstavljena na novinarski konferenci. 

 

Bolnik z imenom in priimkom (Delo.si, 18. 03. 2022)
Naše zdravstvo je predvsem veselica za sistemske igralce. Njihov poker za denar pa nima zveze s potrebami bolnika, ki kot zavarovanec vse plača.

»Bolnik v središču sistema« je sedanje geslo vseh političnih strank, ki pričakujejo uspeh na bližajočih se volitvah. Ampak bolnik je v središču sistema že ves čas, odkar se Slovenija ukvarja z zdravstveno politiko. Že ves ta čas se zdravstveni sistem vrti okoli anonimnega bolnika, ki je brez osebne zavarovalniške police samo nemočna frnikola v sredini igralne plošče. To sistemskim igralcem omogoča, da si z birokratskim frcanjem abstraktnega bolnika levo in desno, naprej in nazaj priborijo čim več zdravstvenega denarja.

 

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa (RTV SLO, 17. 03. 2022)

Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina.

 

NOVO ODKRITJE SLOVENSKE ZNANOSTI V SVETOVNO ZELO UGLEDNI ZNANSTVENI REVIJI (SiolNET, 14. 03. 2022)
Dosežek, ki prispeva k izkoreninjenju lakote, ima slovenski podpis 

Napredek pri razumevanju načinov, kako rastlinski škodljivci uničujejo pridelek, bo prispeval k zagotavljanju varne svetovne preskrbe s hrano, so poudarili v raziskavi sodelujoči znanstveniki s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Slovenski prispevek sta zagotovila še asist. dr. Mojca Mally in izr. prof. dr. Jure Derganc z Inštituta za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Nada Žnidaršič z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Večerna akademija 2021/2022: »Duševne stiske in duhovna iskanja mladih«( Družina.si, 15. 03. 2022)

Predavanje je šesto v nizu dogodkov, ki se imenujejo Večerne akademije in ki potekajo mesečno vseskozi tekoče študijsko leto 2021/2022. Na Večerni akademiji meseca marca bo predaval prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predavatelj in raziskovalec na Katedri za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

 

Predstavitev projekta »Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji (PaRIS)« (GOV.SI, 14. 03. 2022)

V petek, 11. marca je Zdravstveni dom Ljubljana pod okriljem Ministrstva za zdravje, skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje predstavil projekt »Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji (PaRIS)«.

 

Klicni center prenehal z delovanjem, v dveh letih odgovorili več kot 379 tisoč klicateljem (Ljubljanainfo, 14. 03. 2022)

Klicni center je v dveh letih delovanja zagotovil odgovore več kot 379.000 klicateljem. Vladni klicni center za informacije o novem koronavirusu od danes ne deluje več. Kje lahko kljub temu dobite informacije?
V klicnem centru so informacije klicateljem podajali študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, proti koncu delovanja klicnega centra pa tudi študenti Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. 

 

Število okužb s koronavirusom še visoko. Petrovec: "Nismo še odkljukali vseh točk epidemije." (Večer, 12. 03. 2022)

"Bojim se, da še nismo odkljukali vseh kljukic v tej epidemiji," pravi Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Predvsem ga skrbi to, da je primerov vse več kljub letnemu času, saj bi se moralo število okužb sedaj zmanjševati. K sreči se število okužb z omikronom ne prevaja v število...

 

V projektu Paris o izkušnjah kroničnih bolnikov z zdravstveno oskrbo na primarni ravni (Sta.si, 11. 03. 2022)

Predstojnica katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakulteta Marija Petek Šter je dejala, da so se mnogi še pred leti spraševali, zakaj bi v družinski medicini sploh izvajali raziskave. Projekt Paris tako po njenih besedah odseva trend naslednjega desetletja raziskav v medicini, v kateri bodo v ospredje postavljeni pacienti. Sama pa pričakuje, da bodo rezultati projekta pokazali visoko kakovost slovenske družinske medicine.
 

Nacionalno medresorsko usposabljanje Kulturni bazar 2022 (Mlad.si, 09. 03. 2022)
V četrtek, 31. marca 2022, bo med 8. in 20. uro, v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekal štirinajsti Kulturni bazar - nacionalno medresorko strokovno usposabljanje.

Letošnji plenarni govorec bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete UL, s predavanjem Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe.

 

Alojz Ihan: Skupinska slika z epidemijo (N1 SLO, 09. 03. 2022)

Petnajstega februarja je ministrstvo za zdravje na Brdu sklicalo “posvet slovenskega zdravstva o epidemiji”. Bilo nas je 34 strokovnjakov in direktorjev zdravstvenih ustanov, pa seveda minister za zdravje in člani vladne Strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. 
 

Pomežik možganom
Možgani na dlani: nevron pred mikrofon (RTVSLO.SI, 04. 03. 2022)

V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Otroci spijo
Nihče nima pravice posegati v naš mir, ker gre za naša življenja, za življenja naših otrok, za njihov mir, njihove sanje. (Delo.si, 04. 03. 2022)

Vojaški napad, ki ga je v teh dneh izvedla Rusija na Ukrajino, je v trenutku obsodil ves svet. Pa ne le obsodil, ampak je s svojimi dejanji takoj aktivno vstopil v spopad (oboroževanje, gospodarske, finančne, prometne in druge blokade). Politični odločevalci številnih držav so v nekaj dneh naredili poteze, ki so bile v predkoronskem obdobju nepredstavljive.

 

Začetek preventivne akcije 40 dni brez alkohola (2. 3.–16. 4. 2022) (si24news, 03. 03. 2022)

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost Zveza kulturnih društev Slovenije.

 

Ob svetovnem dnevu sluha pozivi za priznanje naglušnosti kot poklicne bolezni
Opozorili so tudi na pomen preventivne zaščite sluha (MMC RTV SLO, 03. 03. 2022)

Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal, je, kot so sporočili z zveze, pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Kot je še poudarila, "poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji".

 

Prvič v človeku bije živalsko srce (Prvi program Radia Slovenija, 01. 03. 2022)
"Če se bo dobro izšlo in nam bo uspelo dobiti vsa dovoljenja, ne bo nikogar več, ki bi umrl zaradi pomanjkanja organov," pravi prof. Mohiuddin

Sedmega januarja letos so v Medicinskem centru Univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike prvič do zdaj človeku uspešno presadili živalsko srce. Bolnik za zdaj dobro okreva. 
Sodelujejo: kirurg prof. dr. Muhammad Mohiuddin (Medicinski center Univerze v Marylandu), kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec in kirurg doc. dr. Ivan Kneževič (Univerzitetni klinični center Ljubljana) ter travmatolog Andrej Gadžijev (Slovenija-transplant).

 

Srce in možgani sodobne hematološke klinike (Delo.si, 01. 03. 2022)
Na KOH bolnikom zagotavljamo vrhunsko diagnostiko, povsem primerljivo z najrazvitejšimi podobnimi enotami v razvitem svetu.

Hematološki bolnik, posebno tisti, ki zboli zaradi rakavih bolezni krvi, je eden najtežjih bolnikov v medicini. Zakaj? Zaradi odpovedi tovarne krvnih celic, to je kostnega mozga, so pogoste okužbe, krvavitve in slabokrvnost. Posledično mu lahko odpovedo srce, pljuča, ledvici, jetra, prebavila …, sledijo okužbe vseh vrst, presaditev ... Skratka, ni da ni! Zdravljenje je agresivno, naravnano na zgornjo mejo težav in bolečin, ki jih odrasel človek še zmore preživeti. Smo dobra ekipa in naredimo vse in še več. 

FEBRUAR 2022

'Poznamo do 8.000 redkih bolezni, največji problem je pomanjkanje zdravnikov' (24 ur.com, 28. 02. 2022)

Zdravnica na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti Mojca Žerjav Tanšek pa je pojasnila, da je število redkih bolezni že večje – trenutno jih poznamo do 8.000: "Vsako leto odkrijemo z novimi metodami genetskih preiskav po več kot 200 novih genov, ki povzročajo bolezni – to pomeni 200 novih bolezni letno."
 

Brez eKartona je težko obravnavati osebe z redkimi boleznimi (Delo.si, 28. 02. 2022)
Zgodnje odkrivanje bolezni s presejanjem in enoten elektronski karton sta pri redkih boleznih nepogrešljiva. Za malega Žigo je bila diagnoza prepozna. 

»Upamo, da bo ministrstvo še v tem mandatu omogočilo financiranje razširjenega presejalnega testiranja. To nam daje možnost pravočasnega zdravljenja ljudi in zmanjšanja stroškov, povezanih s temi boleznimi. Naš cilj je tudi, da bi vsako leto zdravstvenemu svetu predlagali smiselno razširitev presejalnega testiranja ljudi,« je na nedavnem srečanju v okviru društva za srčne in žilne bolezni Slovenije dejal prof. dr. Tadej Battelino, s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na pediatrični kliniki.

 

Bojana Beović, infektologinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Narava bo šla svojo pot in se ne bo ozirala na naše želje. (Dnevinkov objektiv, 26. 02. 2022)

Že pred pandemijo je bila v Sloveniji znana osebnost iz sveta zdravstva. Danes obraz in glas infektologinje Bojane Beović bržkone poznata vsaka odrasla prebivalka in prebivalec.

 

Žrtve covida-19 tudi še neodkriti rakavi bolniki (Delo.si, 26. 02. 2022)
Če opazimo kakršnokoli spremembo, ki bi lahko kazala na raka, je treba poiskati pomoč pri zdravniku.

»Ljudi pozivamo, naj gredo k zdravniku, če imajo kakšne znake. Naj ne čakajo doma!« je dejala prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, kjer zdravijo večino bolnikov z rakom v Sloveniji.

 

Prof. dr. Bojan Tepeš: “Država bi morala biti vesela zasebne iniciative v zdravstvu” (Spletni portal novice.si, 25. 02. 2022)

Prof. dr. Bojan Tepeš je vrhunski gastroenterolog, že iz otroških let ga spremljata vedoželjnost in težnja po raziskovanju. Predstavljata gonilo njegovega dela, ki je cenjeno doma in v tujini.

 

Prof. dr. Zlatko Fras: Pravi čas za novo strategijo proti holesterolu (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Ko govorimo o celostni obravnavi hiperholesterolemije in preprečevanju ateroskleroze, je med prvimi gonilci premikov k še ambicioznejšim ciljem nižanja škodljivih maščob gotovo prof. dr. Zlatko Fras, specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, predsednik Združenja kardiologov Slovenije in dve desetletji vodja Nacionalnega programa primarne preventive srčnih bolezni.
 

Nove smernice za obravnavo prsne bolečine (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Prof. dr. Matjaž Bunc s KO za kardiologijo UKC Ljubljana je na srečanju Neinvazivno zdravljenje stabilne koronarne bolezni (MONS22) predstavil zadnje smernice za oceno in diagnozo prsne bolečine ameriških strokovnih združenj AHA, ACC in drugih. Ob tem je prikazal vso kompleksnost ocenjevanja in odkrivanja prsne bolečine, do katere pripeljejo številni različni vzroki. Kot je poudaril, je pri tem najpomembneje s pomočjo diagnostičnega algoritma opredeljevanja bolečine v prsnem košu prepoznati okoli pet odstotkov primerov, kjer gre za življenje ogrožajoče dogajanje.

 

Novi načrt za obravnavo redkih bolezni je pripravljen (Medicina danes, 25. 02. 2022)

V Sloveniji je bil na področju obravnave redkih bolezni narejen pomemben korak naprej, saj je strokovna delovna skupina, katere član je prof. dr. Borut Peterlin s Kliničnega inštituta za genomsko medicino pripravila nov nacionalni načrt obravnave do leta 2030 in tudi akcijski načrt za leti 2022 in 2023, ki predvideva tudi glavna vlaganja na tem področju in ga je že potrdil tudi zdravstveni svet.
 

S prof. dr. Marijo Petek Šter o uspešnosti srčno-žilne preventive v Sloveniji (Medicina danes, 25. 02. 2022)

S srčno-žilno preventivo v Sloveniji začnemo razmeroma zgodaj, in sicer v referenčnih ambulantah s presejalnim programom ugotavljanja dejavnikov tveganja, kot je holesterol, pri starosti 30 let (evropske smernice priporočajo presejanje pri 40 letih za moške in 50 letih za ženske). Kako uspešni smo in kako vidi vlogo družinskih zdravnikov na tem področju, smo se pogovarjali s prof. dr. Marijo Petek Šter.
 

Sežig odpadkov ima dolgoročne posledice (Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri ZZS) (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije je ob postopku sprejemanja nove uredbe o sežiganju odpadkov v Sloveniji opozorila na njene pomanjkljivosti. Kot poudarjajo, želijo, da se področje sežiga odpadkov uredi odgovorno: torej, da se to počne tam, kjer bo najmanj vpliva na okolje in ljudi, z zagotovitvijo varnih sodobnih tehnologij, uveljavitvijo vseh evropskih zahtev in popolno izločitvijo sosežiga.

 

Doc. dr. Urh Grošelj: Prihodnost je v primordialni preventivi srčno-žilnih bolezni v pediatrični dobi (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Po več letih prizadevanj je zdravstveni svet konec prejšnjega leta odobril program za genetsko presejalno odkrivanje in celostno obravnavo otrok in mladostnikov z družinsko hiperholesterolemijo, ki bo omogočil financiranje vseh tistih dejavnosti, ki se na področju družinske hiperholesterolemije v Sloveniji že izvajajo, pa so doslej potekale v okviru raziskovalnih in podobnih projektov. Med drugim se tako odpira možnost za celosten pristop pri genetski diagnostiki, ki bo vključeval tudi kaskadno presejanje svojcev, je povedal doc. dr. Urh Grošelj s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
 

Samomor je mnogo več kot individualno dejanje
Se v suicidologiji dogaja paradigmatski obrat? (Prvi program Radia Slovenija, 22. 02. 2022)

"Pri nas pričakujemo, da moški opravljajo tipično maskulino vlogo, služijo denar, doma ne govorijo o svojih osebnih težavah, čutenjih, občutkih. Kar pomeni, da v bistveno manjšem odstotku razkrijejo svoje težave in poiščejo pomoč. Drug pomemben vidik je raba alkohola, ki je bistveno višja pri moških. Pri nas gresta alkohol in samomor precej z roko v roki." Dr. Alja Videtič Paska, MF UNI LJ

 

Poslovil se je dr. Štefan Adamič
(*3. 8. 1926-t27. 1. 2022), rojen v Kompoljah (Naš Kraj, 23. 02.2022)

Dr. Adamič je bil član ali vodja različnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih združenj in odborov za znanstveno informiranje in za družbeni sistem informiranja. Bil je med ustanovitelji Slovenskega društva za medicinsko informatiko, njegov prvi predsednik in njegov častni član, Medicinska fakulteta pa mu je podelila naslov zaslužni profesor (1996).

 

Zaloška in Letališka neprimerni za sežigalnico (Delo.si, 22.02.2022)
V Ljubljani proizvedemo 113 tisoč ton komunalnih odpadkov – Investicija v sežigalnico ocenjena na sto milijonov evrov

V prestolnici letno ustvarimo 35.000 ton komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče premerno ločiti in reciklirati, zato potrebujemo sežigalnico. Po opravljenih študijah v tujini imajo sežigalnice, kljub najsodobnejšim tehnologijam močan vpliv na okolje, zato je izbira lokacije izjemno pomembna.

 

Andrej Omejc: Glasbe ne bom podredil medicini (Modre novice, 21. 02. 2022)

Saksofon ali medicina? »Oboje,« pravi Domžalčan Andrej Omejc, odličen saksofonist in študent medicine, čeprav ve, da ni več dolgo čas, ko se bo moral odločiti, kateremu področju se bo posvetil v večji meri. Upa, da bo to odločitev prineslo življenje samo po sebi, saj uživa tako v študiju medicine kot glasbenem udejstvovanju. Doktor saksofona pravijo poznavalci, da že je, le še eno leto ga loči tudi od naziva doktor medicine. Kamorkoli bo življenje zaneslo 23-letnega Domžalčana, ki tudi ob velikih uspehih ostaja skromen, smo prepričani, da bo pustil velik pečat.

 

O izolaciji in kužnosti (Delo.si, 18. 02. 2022)
Trajanje izolacije moramo razlikovati od trajanja bolniškega dopusta. Po desetih dneh zdrava oseba ni več kužna, lahko pa mora ostati na bolniškem dopustu.

Podatki iz raziskav, na temelju katerih bi spremenili priporočila, ki smo jih napisali aprila 2021 o trajanju izolacije imunsko zdravih oseb z blagim oziroma zmernim potekom covida-19 ali z brezsimptomno okužbo s sars-cov-2, so omejeni. Raziskav o trajanju kužnosti pri različici omikron, ki bi bile neposredno povezane z zmožnostjo virusnega pomnoževanja (viabilnost virusa), še ni, prav tako tudi ne epidemioloških raziskav o prenosu okužbe (na primer med družinskimi člani).

 

Omikron v deželi Danski (Delo.si, 18. 02. 2022)
Glede dolgoročnih učinkov množičnega prekuževanja nihče v resnici ne more vedeti, kaj se bo pokazalo, tu smo goli in bosi prepuščeni naravi.

Glede dolgoročnih učinkov množičnega prekuževanja nihče v resnici ne more vedeti, kaj se bo pokazalo, tu smo goli in bosi prepuščeni naravi.

 

Približno pet odstotkov prebivalcev ima eno od skoraj 7000 redkih bolezni (MMC RTV SLO, 17. 02. 2022)
29. februar je svetovni dan redkih bolezni

Redke bolezni so zelo pogosto genetske, večina se jih začne v otroštvu. Za nadaljnjo kakovostno obravnavo ljudi z redkimi boleznimi je nujna čimprejšnja uvedba enotne e-kartoteke na primarni ravni, so prepričani zdravniki.

 

Nova medicinska fakulteta bo dražja (Dnevnik.si, 16. 02. 2022)

Nov kampus medicinske fakultete na Vrazovem trgu bodo, kot kaže, projektirali v biroju Multiplan arhitekti, ki je zmagal na nedavno zaključenem arhitekturnem natečaju. Na medicinski fakulteti so računali, da jih bo naložba stala 26 milijonov evrov brez DDV, a arhitekti opozarjajo, da je številka nerealna.
 

Predlogi: Ukinitev karanten, konec testiranja zaposlenih, ponekod odprava PCT-pogoja
V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 541 bolnikov (MMC RTV SLO, 15. 02. 2022)

Zdravstveno ministrstvo in predstavniki razširjene strokovne skupine za covid-19 so dorekli nekaj priporočil, kako polagoma sproščati protiepidemične ukrepe. Po navedbah Alojza Ihana so se zavzeli tudi za odpravo mask v šolskih razredih.

 

Pozitivni na hitrem ali PCR-testiranju še po koncu izolacije (Delo.si, 14. 02. 2022)
Covid-19 PCR-test lahko zazna še ostanke genomskega materiala virusa. Ali so osebe še kužne, ni mogoče določiti.

Na ljubljanskem Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) pojasnjujejo, da testa, s katerim bi dokazali, da ste po desetih dneh od okužbe še vedno kužni, ni. Če ste po nekem določenem času še vedno pozitivni na hitrem testu, potem se lahko naredi še PCR-test. 
 

Pitje alkohola in regeneracija po telesni vadbi (Delo.si, 13. 02. 2022)
Še posebej premislite o »rehidraciji« po hujših naporih. Takrat je v mišicah veliko vnetja, pa tudi drugod po telesu.

Pivo po skupni vadbi prijateljev je za nekatere skoraj obred. Družabnost je nujna stvar, je dobrina, alkohol pa po naporu negativno vpliva na polnjenje mišične zaloge v obliki glikogena. 
Ta sestavek morda nekaterim ne bo všeč. Zato ga raje ne berite! Še posebno ker trenutna javna priporočila za preventivno prehrano ne svetujejo pitja alkohola v prid zdravja in postavljajo na laž tudi tistih nekaj opornih točk za več kot en kozarček vina.
 

INTERVJU: PROF. DR. BOJANA BEOVIĆ (Siol.net, 12. 02.2022)
"Naše razmere niso bile niti blizu tistim v Bergamu ali na Švedskem"

 Vrnitev k staremu normalnemu bo najbolj odvisna predvsem od tega, kako bomo vsi v družbi poskrbeli za varovanje najranljivejših pred pohodom koronavirusa, je prepričana slovenska infektologinja in eden od glavnih obrazov slovenskega boja proti pandemiji.

 

Čustva in svoboda (Delo.si, 05.02.2022)
Epidemija in vse v zvezi z njo je vsem povzročilo ogromno stresa. Ob občutku stresa pa se sprožijo čustveni odzivi. Ti so lahko tudi zelo burni.

Čustva so odzivi na zunanje in notranje dogodke. Ti odzivi so lahko tudi burni in kratki, močni in dolgotrajni. Lahko so prijetni ali neprijetni. Če so prijetni, si jih želimo še več, neprijetne pa bi najraje kar nekam potlačili ali pa se zaradi njih jezimo oziroma dodatno žalostimo.

 

Cepivo in smrt (Delo.si, 04. 02. 2022)
Vprašanje o obveznem cepljenju je pravzaprav vprašanje o izrednosti zdravstvenih razmer.

V mesecu okoli novega leta so v Avstriji sprejeli dva zakona, ki bi tudi pri nas, glede na ostre družbene polemike v preteklosti, morala vzbuditi zelo veliko pozornosti. Sploh ker so za nas »avstrijske rešitve« (poleg »skandinavskih«) v pogovornem jeziku neredko simbol praktičnosti in učinkovitosti. Decembra so torej v Avstriji uzakonili pomoč pri samomoru hudo bolnih, ki jim je od novega leta v lekarnah na voljo ustrezen smrtonosni pripravek. Januarja pa so uvedli obvezno cepljenje proti covid-19.
 

Lani največ primerov sladkorne bolezni pri slovenskih otrocih (24ur.com, 02.02.2022)

V lanskem letu so v Sloveniji pri mladoletnikih odkrili največ primerov sladkorne bolezni tipa ena doslej. Potrdili so jo pri 84 otrocih in mladostnikih, kar je po opozorilih otroškega diabetologa z UKC Ljubljana Tadeja Battelina deset več primerov kot kadar koli prej v enem letu. Ob tem so zasledili veliko več diabetičnih ketoacidoz ob začetku bolezni – to je hudo stanje, ki lahko brez zdravljenja vodi tudi v smrt. Starši namreč zaradi covidnih razmer odlašajo z obiskom izbranega pediatra, opozarja Battelino.

 

Kmalu konec pandemije covida-19? (Delo.si, 02.02.2022)
V vsaki državi so nujni tudi široki pogovori in razprave o pravičnejši viziji za družbo v obdobju pandemije in po njej. V tej razpravi mora imeti glas vsak.

Trenutno se človeštvo spopada z ogromnim valom (cunamijem) okužb z omikronsko različico sars-cov-2. Sredi januarja 2022 je bilo dnevno 125 milijonov okužb, kar je desetkrat več od vrhunca vala z delto aprila lani.
 

JANUAR 2022

Poleg darila prinesejo novorojenčku tudi virus (Delo.si, 31. 01. 2022)
Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so sprejeli že več novorojenčkov, ki so se okužili s covidom-19.

V zadnjih tednih je precej okužb s covidom-19 med otroki. Na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, kjer zdravijo najhuje bolne otroke, kljub omikronu zagotavljajo oskrbo vseh malih bolnikov ves čas epidemije in tudi zdaj nemoteno, je zagotovil dr. Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike.
 

Alojz Ihan postal komunikator znanosti 2021  (Delo.si, 27. 01. 2022)
Naziv mu je podelila Slovenska znanstvena fundacija, tudi za serijo prispevkov, objavljenih v Delu. (Delo.si, 27. 01. 2022)

Naziv komunikator znanosti za leto 2021, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija (SZF), je pripadel kliničnemu mikrobiologu in imunologu Alojzu Ihanu. Ta se je odlikoval v obsežnem seznanjanju javnosti o razvoju epidemije covida-19 s pomočjo objav v tisku, izhaja iz utemeljitve nagrade.

 

Petrovec: Delamo do skrajnih zmožnosti, tudi čez noč (MMC RTV SLO, 26. 01. 2022)
IMI je eden od dveh laboratorijev za PCR-teste

Zaposleni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) delajo na skrajnem robu svojih zmožnosti, od 12 do 14 ur dnevno, je opozoril predstojnik inštituta Miroslav Petrovec.

 

Nedostopnost zdravstva zaradi covida bo pustila posledice tudi pri bolnikih z multiplo sklerozo (MMC RTV SLO, 26. 01. 2022)
Bolezen tisočerih obrazov

Epidemija covida-19 pušča svoj pečat na kroničnih bolnikih, tudi tistih z multiplo sklerozo, saj se je poslabšala dostopnost do zdravstvenega sistema, kar bo verjetno pustilo dolgoročne posledice. Težavo lajšajo zdravila, ki si jih lahko aplicirajo doma.

 

Ihan, Jerala, Trampuž: Miti o cepljenju in omikronu /MMC RTV SLO, 25. 01. 2022)
Intelekta, izobraževalni program

Zadnji dve leti so se pri razlagi epidemije, covida in cepljenja izpostavili tudi trije sogovorniki tokratne Intelekte. To so: imunolog Alojz Ihan, infektolog Andrej Trampuž in sintezni biolog Roman Jerala. Ali ima cepljenje proti covidu še smisel? Kako večkratno cepljenje vpliva na delovanje imunskega sistema? Ali iz pandemije res že prehajamo v epidemijo? Za odgovore je Iztok Konc poklical v Ljubljano na Medicinsko fakulteto, v Berlin na Kliniko Charite in v Ljubljano na Kemijski inštitut. Kakšna so njihova pojasnila in razlage?​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Ko scenarij življenja piše tesnoba (MMC RTV SLO, 24. 01. 2022)
Vrste anksioznih motenj in načini njihovega zdravljenja

Tesnoba je normalno čustveno stanje, namenjeno našemu preživetju. Kadar se razvije tako močno, da nas ovira v vsakdanjem življenju, govorimo o anksioznih motnjah. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek zatrjuje, da lahko anksiozne motnje uspešno zdravimo.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Otroški imunolog Tadej Avčin: Skrbi me nepredvidljivost virusa (N1 SLO, 22. 01. 2022)

Prof. dr. Tadej Avčin je glede na to, kako zelo je epidemija covida-19 zaznamovala njegovo delo v preteklih dveh letih in kako zelo vpet je v odpravljanje njenih posledic, javnosti slabo poznan. Je pediatrični imunolog in vodja Kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, kjer skrbijo za male bolnike, ko jim težave povzroča imunski sistem. V zadnjem obdobju so se morali na oddelku zaradi epidemije spoprijeti s povsem novo težavo – večorganskim vnetnim sindromom po prebolelem covidu-19. Življenjsko ogroženi otroci so, kot pravi dr. Avčin, njihov oddelek preplavili "kot cunami".

 

Zadnji dobri možje (Delo.si, 21. 01. 2022)
Epidemija nam je ukradla predstavo, vsakemu posebej in vsem skupaj v naših milijon zasebnih mehurčkih. 

Ko zadnje leto poslušam tožbe o družbeni neenotnosti in razcepljenosti, ki nam jo je prinesla epidemija, mi vedno pride na misel slavni dialog med Tomom Cruisom in Jackom Nicholsonom (Zadnji dobri možje): »I want the truth!« »You can't handle the truth!«* Če že davno pred epidemijo česa nismo zmogli in poznali, je bila to enotnost. Ni bila pandemija tista, ki nas je zaprla v zasebne mehurčke, ampak smo v njih veselo kraljevali in se počutili kot središče sveta že davno prej.​​​​​​​​​​​​​​

 

Tomažič: Krajše izolacije ob dveh pogojih in enem zahtevku (Delo.si, 21. 01. 2022)
Infektolog Janez Tomažič je pojasnil izhodišča za skrajševanje izolacij na sedem dni. 

Na novinarski konferenci o trenutnem poteku epidemije sta sodelovala Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, in infektolog Janez Tomažič.
 

Ihan: Strokovna skupina za covid se je preveč združila z vlado (MMC RTV SLO, 20. 01 2022)
Okrogla miza o vlogi znanosti pri epidemiji 

Nekateri znanstveniki so na okrogli mizi z naslovom Epidemija in znanost(i) ocenili, da ni prav, da so odziv na epidemijo v Sloveniji vodili infektologi. Slišati je bilo tudi kritične besede o prepovedi ivermektina v Sloveniji.

 

Nove redne profesorice in novi redni profesorji Univerze v Ljubljani 2021 (UL, 20. 01. 2022)

Univerza v Ljubljani je v letu 2021 dobila 82 novih rednih profesoric in profesorjev z različnih področij znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela. Tokratne slovesne razglasitve so zaradi epidemioloških razmer potekale v hibridni obliki. Prejemnice in prejemniki nazivov so bili prisotni prek zooma, iz Zbornične dvorane pa jih je nagovoril rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

 

Kako privabiti zdravnike na primarno raven in jih tam tudi obdržati? (24UR.COM, 19. 01. 2022)

Vse več primerov izgorelosti, razmišljanje o lažjih in bolje plačanih delovnih mestih, odhodi v tujino ... Zdravniška zbornica Slovenije s skupino Mladi zdravniki opozarja na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. Kot so poudarili, so bili zdravniki obremenjeni že pred epidemijo covida-19, zaradi nje pa se je količina dela še povečala.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Rekorden dnevni prirast okužb. Kdaj bo peti val dosegel vrh, še ni jasno. (MMC RTV SLO, 18. 01. 2022)
V bolnišnicah 575 bolnikov s covidom-19, v ponedeljek jih je umrlo deset

V ponedeljek je bilo po 13.803 PCR-testiranjih potrjenih 8681 okužb. Pozitivnih je bilo 62,9 odstotka izvidov. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović medtem poudarja, da še ni jasno, kdaj bo peti val epidemije covida-19 dosegel vrh.

 

OD PODATKOV DO INFORMACIJ: Statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju (Regional, 18. 01. 2022)

Predavanje z naslovom Od podatkov do informacije: statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju, ki ga bo izvedla Dr. Lara Lusa (UP FAMNIT in UL Medicinska fakulteta), bo potekalo v sredo, 19. januarja, ob 18.00, prek aplikacije ZOOM.

 

Zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc prejeli red za zasluge
Podelitev državnih odlikovanj v predsedniški palači (MMC RTV SLO, 17. 01. 2022)

Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja posameznikom s področja zdravstva. Red za zasluge so prejeli zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc.

 

Omikron – boleč začetek konca pandemije? Studio ob 17h (RTV SLO, 17. 01. 2022)

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19.

 

Mladi zdravniki o “ministru sladkih besed in grenkih dejanj” (N1 SLO, 14. 01. 2022)

Družinskih zdravnikov je v Sloveniji že dolga leta premalo, ta trend pa so z različnimi ukrepi želeli obrniti številni ministri. Od leta 2019 je med ukrepi tudi možnost dviga plačnih razredov zdravnikom na primarnem nivoju. Ob maksimalnem dvigu se zdravnikova urna postavka zviša s približno 9 evrov na približno 10,8 evra neto. Vsako vlogo za tak dvig mora posebej odobriti ministrstvo, toda v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo, da to pod vodstvom Janeza Poklukarja v zadnjih mesecih njihove vloge po tekočem traku zavrača.

 

Izjava Znanstvenega sveta ARRS glede napadov na raziskovalce (Delo.si, 14. 01. 2022)
Opažajo vse več grobih napadov na tiste, ki so najbolj izpostavljeni v boju proti covidu.

Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ugotavlja, da se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj grobi verbalni in tudi fizični napadi na raziskovalce, ki so najbolj izpostavljeni v boju proti covidu-19.
Predsednik in člani Znanstvenega sveta ARRS:
prof. dr. Peter Križan, predsednik, izredni član SAZU; prof. dr. Željko Knez, izredni član SAZU; prof. dr. Ksenija Geršak; prof. dr. Janko Kos; prof. dr. Miha Škerlavaj; prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin

 

Množično testiranje bi lahko povzročilo krizo pomanjkanja reagentov (MMC RTV Slovenija, 13. 01. 2022)
Pogovor z virologinjo Tatjano Avšič Županc

"Od proizvajalcev že dobivamo obvestila, da se bo znova pojavila svetovna kriza in bomo imeli težave z dobavljanjem reagentov," je v Odmevih dejala virologinja Tatjana Avšič Županc.

 

Mineva 100 let od prve uporabe inzulina za zdravljenje sladkorne bolezni (Dostop.si, 12. 01. 2022)

Prvo injekcijo je 11. januarja 1922 dobil 14-letni Kanadčan Leonard Thompson, ki je imel sladkorno bolezen tipa 1. Po tem uspešnem dogodku so se začela prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo.
“Metoda pridobivanja inzulina se je od takrat nenehno izboljševala. Sedaj pridobivamo inzulin z biotehnološkimi postopki, s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij, v katere je bil vstavljen humani gen za inzulin,” je povedala Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.

DECEMBER 2021

Brez osebnega zdravnika 130.000 Slovencev, pri iskanju jim bo pomagala aplikacija Zdravniki (MMC RTV SLO, 28. 12. 2021)
Skoraj šest odstotkov zavarovancev je brez osebnega zdravnika

Znanstveno društvo Sledilnik, ki je med drugim izdelalo orodje za spremljanje epidemije covida-19, je pripravilo posebno spletno aplikacijo za iskanje prostih osebnih zdravnikov. Brez osebnega zdravnika je v Sloveniji okoli 130.000 zavarovancev.

 

Špela Miroševič: »Ne bom odnehala!« (Odkrito.si, 27. 12. 2021)
Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta: Špela Miroševič, predsednica fundacije CTNNB1

Špela, psihoterapevtka in biopsihologinja, je kot mlada raziskovalka tik pred doktoratom na katedri za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti. Ves prosti čas pa seveda posveča raziskovanju načinov zdravljenja mutacij v genu CTNNB1. 

 

Deček, ki je prejel zdravilo zolgensma v Sloveniji, je že doma. Kako pa je mali Kris? (MMC RTV Slovenija, 25. 12. 2021)
Zdravljenje spinalne mišične atrofije

Enoletni deček s spinalno mišično atrofijo, ki je pred tednom dni prvi v Sloveniji prejel najdražje zdravilo za gensko terapijo na svetu, je božične praznike pričakal doma. Počuti se dobro.
"Smo ga že odpustili v domačo oskrbo in ga bomo zdaj redno spremljali vsak teden," je pojasnil Osredkar.

 

Ihan: »Ta epidemija je daleč od tistih, ki so povsem razbile civilizacijsko smer« (Mladina.si, 25. 12. 2021)

"Epidemija, kakršno doživljamo, je daleč od tistih, ki so v zgodovini povsem razbile življenje in civilizacijsko smer. Sedanja epidemija je samo okrušila nekaj civilizacijske glazure, ki nas z odsevanjem lastne optimistične podobe rešuje pred pogledom na krhkost, ki je del našega bitja. Pogled skozi okrušeno glazuro je zato v nekaterih sprožil jezo in obtoževanje mnogih, ki naj bi bili 'krivi' za razpokano glazuro civilizacijskega občutka varnosti, udobja, zagotovljenih pravic. Iz istega ogorčenja so v šestem in štirinajstem stoletju začeli 'iskati' in pobijati krivoverce, čeprav je vse skupaj zakuhal banalen vulkan na drugem koncu planeta."

 

VIP – DR. IGOR BARTENJEV (Radio 94, 24. 12. 2021)

Priznani zdravnik in specialist za kožne bolezni ter izredni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Igor Bartenjev, je današnji gost v oddaji VIP. Izvira iz zdravniške družine, zanj je zdravniški poklic življenjsko poslanstvo in ne trgovina. Pravi, da je recept za lepo kožo in zdravo življenje pozitiven odnos do življenja. 

 

Božična rapsodija (Delo.si, 24. 12. 2021)
Lastne krhkosti se vsak od nas še kako pretresljivo zaveda, zato jo s svojevrstno naslado podoživljamo v varnem obredju božičnega večera.

Leta 539 je v današnjem Salvadorju silovito izbruhnil vulkan Ilopango, vulkanski dim se je razširil tudi nad Evropo, kjer ga je istega leta opisal vzhodnorimski učenjak in zgodovinar Prokopij iz Cezareje v Palestini. Vulkanski dim je zakril sonce in spremenil podnebje, v Evropi je zavladal mraz, zime so postale neskončne, poljščine so propadle, zavladala je lakota, ljudje so v brezupnem iskanju hrane obtoževali drug drugega za grehe, ki so nad svet priklicali božji srd.

 

Strokovna skupina za covid-19: protokol spodletelega svetovanja (Dnevnik.si, 24. 12. 2021)

Strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar, naj bi igrala ključno vlogo pri uspešnem zoperstavljanju epidemiji. Zapisniki strokovnega telesa nudijo vpogled v delovanje svetovalne skupine, ki je v minulih treh mesecih večkrat naletela na gluha ušesa Janševe vlade. Posebej takrat, ko je predlagala antipatične ukrepe.

 

Prof. dr. Andrej Janež: Za zdravljenje debelosti imamo učinkovitejša zdravila (Onaplus.delo.si, 23. 12. 2021)

Na srečo tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki jih zanima mnogo več od povprečja. Eden takih predstojnik klinike za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v ljubljanskem UKC profesor dr. Andrej Janež.
Je zdravnik, ki ga uvrščajo med vodilne strokovnjake za zdravljenje sladkorne bolezni v svetu, pa tudi redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani, svetovljan in mož z obširnim znanjem. Za svoje izjemne dosežke je prejel od predsednika Boruta Pahorja jabolko navdiha, lani pa bil tudi med izbranci za Delovo osebnost leta. 

 

Trije zdravniki o očitkih proticepilskih kolegov: “Nedopustno strašenje staršev” (N1 SLO, 23. 12. 2021)

Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije je zavrnil očitke Iniciative slovenskih zdravnikov (ISZ), ki je pozvala k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov s cepivi proti covidu-19 v Sloveniji. V iniciativi so namreč navajali strokovno neutemeljena dejstva o cepivih. Med drugim so starše strašili, da bo zaradi cepljenja v Sloveniji umrlo nekaj deset otrok.
Strokovno mnenje odbora so pripravili zdravniki in znanstveniki Alojz Ihan, Tadej Avčin in Janez Tomažič. V njem so zavrnili navedbe Iniciative slovenskih zdravnikov, da bi cepljenje povzročilo 100 smrti na milijon cepljenih otrok, kar bi v Sloveniji pomenilo nekaj deset mrtvih otrok. “Ocena, ki ima očiten namen prestrašiti starše, ima videz statističnega preračuna, ki pa je s strokovnega vidika v celoti izmišljen in zavajajoč,” je v mnenju opozoril odbor.

 

Dr. Marko Pokorn: "Zagovarjam strokovna stališča!" (Prvi program Radia Slovenija, 22. 12. 2021)

»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja  funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.

 

Uroš Tkalec: »Pametnih ljudi ne bo zmanjkalo« (Vestnik, 20. 12. 2021)

Uroš Tkalec je letošnji Blinčev nagrajenec za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike. Rojeni Mariborčan je odraščal na Kapeli in v Radencih, leta 2000 maturiral na Gimnaziji Murska Sobota, s študijem fizike pa stopil na pot znanosti. V intervjuju nam je osvetlil pogled na to, kaj ga je tja vleklo in s čim se je ukvarjal v raziskavi, za katero je bil nagrajen.

 

Dilema koronske krize, pesimizem in prikrita depresija (Delo.si, 18. 12. 2021)
Da bi ostali zdravi in živi, smo začasno izgubili svobodo prizadevati si za svoje dobro življenje na svoj način, tako kot je nam prav.

Angleški filozof John Stuart Mill je v svojem spisu O svobodi zapisal tole: »Edina svoboda, vredna tega imena, je svoboda, da stremimo k svoji lastni dobrobiti na sebi lasten način, vse dokler s tem ne poskušamo drugih prikrajšati za njihovo blaginjo ali jih ovirati v prizadevanju, da bi jo dosegli. Vsakdo je pravi varuh svojega lastnega zdravja, tako telesnega kot tudi umskega in duševnega. Človeštvo ima več koristi od tega, da pusti vsakogar živeti tako, kot je njemu prav, kakor pa bi je imelo, če bi vsakogar sililo živeti tako, kot se zdi prav ostalim.« (Mill, J. S., O svobodi, ŠOU, Ljubljana 1994)

 

Mateja Logar: Infektologinja, ki jo je razočaralo ljudstvo (Dnevnik, 18. 12. 2021)

Pred dobrim letom je bila Mateja Logar med zdravniki, ki so jim prebivalci najraje prisluhnili. Občasno se je, na primer s šalo o povezavi med cepivom in viagro, oglasila tudi na twitterju. V njenih opazkah je danes več bodic. Čeprav tudi vlada svojih strokovnih svetovalcev ni vedno poslušala, so večinoma uperjene v neresno ravnanje posameznikov. “Tudi če niso zanikovalci virusa, se ljudje ne želijo soočiti z njegovo prisotnostjo,” Logarjeva ugotavlja ob polemikah o predprazničnih stojnicah in kuhanem vinu.

 

Ihan: Omikron okužuje s silovitostjo tornada (N1 SLO, 18. 12. 2021)

Cepljeni z vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca proti okužbi z omikronom sploh niso zaščiteni, cepljeni z mRNK (Pfizer, Moderna) cepivoma, pa zgolj okrog 30-odstotno. Možnost, da ponovno zbolijo preboleli, je pri omikronu petkrat večja kot pri prejšnjih različicah. Poživitveni odmerek je nujen za vse, ki nočejo zboleti. O tem, kako bo omikron verjetno kot tornado zdivjal čez prebivalstvo in okužil skoraj vse, ki se mu bodo znašli na poti, smo se pogovarjali z imunologom, profesorjem dr. Alojzom Ihanom.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Vse sile in prosti čas posveča novi metodi zdravljenja (Delo.si, 17. 12. 2021)

Samo Zver, zdravnik, profesor in predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, je po dveh letih prizadevanj za novi način zdravljenja bolnikov z rakom dosegel preboj. V času epidemije mu je uspelo zagotoviti tri aparature za tvorbo celic, ki se bodo spopadale s tumorji. Slovenske bolnike bodo že v kratkem lahko zdravili s to novo, za medicino revolucionarno metodo CAR-T celičnega zdravljenja. S tem se slovenska hematologija uvršča med deset najnaprednejših v svetu.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Možgani in kurkuma (RTVSLO.SI, 16. 12. 2021)

Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni?

 

Prof. dr. Marko Noč: Želja po reformi zdravstva je namenjena le zavajanju volivcev (Onaplus/Delo.si, 15. 12. 2021)

Prof. dr. Marko Noč je kardiolog in specialist interne medicine, je tudi izredni član SAZU in dobitnik Zoisove nagrade za izjemne znanstvene dosežke. Rodil se je na Jesenicah, dokler si ni poškodoval kolena, je nihal med medicino in tekmovalnim smučanjem. Več kot štiri leta je kot zdravnik preživel v Ameriki, in ko se je vrnil v Slovenijo, pravi, so ga nekateri malo odrivali. Od leta 2013, ko se je zgodila afera z žilnimi opornicami (UKC jih je nameraval kupiti po trikrat višji ceni), velja za tistega redkega zdravnika, ki opozarja na nepravilnosti in korupcijo. Pravkar je prebolel covid. Ob tem opozarja, da je bil pri njem potek bolezni verjetno blažji zato, ker je bil cepljen. Kaj dela, kadar ne dela? Hodi na morje, v hribe, kolesari, smuča in preživlja čas s svojimi najbližjimi
 

Petrovec o bliskovitem širjenju omikrona: Vsem bi želel, da ga pričakajo cepljeni (MMC RTV Slovenija, 14.12.2021)

"O omikronu nam manjka še precej podatkov, to bliskovito širjenje, ki se je začelo konec novembra in se je iz afriških držav bliskovito razširilo v Evropo, nam daje misliti o tem, da je virus verjetno bolj nalezljiv od vseh različic, kar jih poznamo, zato smo zaskrbljeni," je v Odmevih povedal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.

 

Na Pediatrični kliniki z gensko terapijo za enoletnika vstopili v novo dobo medicine (MMC RTV Slovenija, 14.12.2021)

Na ljubljanski pediatrični kliniki so enoletnemu dečku s spinalno mišično atrofijo kot prvega pacienta v Sloveniji zdravili z gensko nadomestno terapijo. "V času mojega študija se je zdelo kaj takega znanstvena fantastika," priznava Damjan Osredkar.
"S tem v medicini vstopamo v popolnoma novo dobo, saj prej takšne zgodbe niso bile mogoče. Še v času mojega študija se je zdelo kaj takega znanstvena fantastika. Danes lahko na ravni gena zdravimo bolezni, ki jih prej nismo mogli zdraviti," je bil po aplikaciji terapije navdušen Damjan Osredkar, predstojnik oddelka za nevrologijo na pediatrični kliniki.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Dobrota (Delo.si, 14. 12. 2021)
Tisto, kar me je še posebej ganilo, je bila skrb, ki so jo sodelavke in sodelavci iz zdravstvene nege izkazovali bolnikom.

Pred tedni me je kolegica s klinike ob spremljanju vse več v bolnišnico sprejetih bolnikov s covidom-19 vprašala, ali gremo pomagat. Predlog je bil več kot utemeljen, še posebno ker sester primanjkuje bolj kot zdravnikov. Pri zamisli, da bi šli pomagat negovat covidne bolnike, se nama je pridružilo še nekaj kolegic in kolegov, ki nam je skupno, da smo stari vsaj 55 let in da smo predežurali velik del življenja.

​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

Marko Pokorn: Cepljenje otrok je priložnost za normalizacijo otroštva (N1 SLO, 12. 12. 2021)

Intervju s strokovnim direktorjem Pediatrične klinike – o spopadanju z epidemijo, nizki precepljenosti, dilemah v zvezi s cepljenjem otrok od med 5. in 11. letom, ki bo na voljo v kratkem, o primerni kazni za "Iniciativo slovenskih zdravnikov" in o previdnostnem izogibanju protestnim množicam.

 

Z novo metodo diagnosticirali 20 odstotkov bolnikov (Delo.si, 11. 12. 2021)
Preboj v diagnostiki redkih bolezni v Sloveniji in svetu. Vpogled v celoten genetski material človeka.

Klinični inštitut za genomsko medicino (KIGM) je z UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom, UL Medicinsko fakulteto in Zavodom RS za transfuzijsko medicino pred kratkim razkril prve uspešne rezultate Slovenskega genomskega projekta (SGP), katerega glavni namen je izboljšanje diagnostike in preprečevanje redkih bolezni ter postavitev osnove za personaliziran genomski pristop k napovedovanju, preprečevanju in boljšemu zdravljenju pogostih multifaktorskih in rakavih bolezni. Več informacij je podal prof. dr. Borut Peterlin, predstojnik KIGM, ki vodi ekipo globalno vodilnih strokovnjakov, posvečenih celostni obravnavi in dobrobiti pacientov na področju genomske medicine.​​​​​​​​​​​​​​

 

Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam (Delo.si, 10. 12. 2021)
Dobitnice Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo so tri vrhunske znanstvenice s področij statistike, farmacevtske nanotehnologije in računalništva.

Prof. dr. Vesna Zadnik je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije. Njene raziskave obravnavajo družbeno aktualna vprašanja o zbolevnosti za rakom, o časovnih trendih, tudi v času epidemije, o prostorski razporeditvi bremena raka, socialni in ekonomski neenakosti, preživetju bolnikov z rakom in o uspešnosti presejalnih programov.​​​​​​​​​​​​​​

 

Decembrski dežniki (Delo.si, 10. 12. 2021)
Okužba z nekoliko spremenjenim virusom lahko postane usodna. Zato poudarjamo, da so poživitveni odmerki nujni za starejše in imunsko oslabele ljudi.

Omikron je te dni, razumljivo, osrednja tema viroloških, imunoloških in epidemioloških razprav. Znanstveni twitter iz ure v uro bruha nove krivulje in številke skoraj neposredno iz laboratorijev, ki se trenutno ukvarjajo predvsem z analizo, koliko se omikron izogne delovanju protiteles, ki so se ustvarila po cepljenju ali po preboleli okužbi s preteklimi različicami virusa. Stopnja izogibanja omikrona protitelesom proti dosedanjim različicam (imunski »pobeg«) je ključna za oceno, kako velike možnosti ima omikron za širjenje v populaciji.

 

Raziskovalna skupina s slovenskimi raziskovalci odkrila nove gene, ki povzročajo ALS (STA, 8. 12. 2021)

Skupina mednarodnih raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, je odkrila nove gene, katerih patološke variante povečajo tveganje za nastanek amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Raziskavo sta vodila Jan Veldink in Leonard van den Berg z Univerzitetnega kliničnega centra Utrecht na Nizozemskem, kot soavtorji študije pa so sodelovali Boris Rogelj z IJS in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Metka Ravnik-Glavač in Damjan Glavač z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Blaž Koritnik in Janez Zidar z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Globoko strokovnost povezuje s humanistično mislijo  (Delo.si, 9. 12. 2021)
Nominiranec za Delovo osebnost 2021: Zdravnik Alojz Ihan javnosti ob vsaki priložnosti potrpežljivo pojasnjuje, da je cepivo edino pravo orožje proti virusu.

Odkar živimo s koronavirusom sars-cov-2, ga najbrž ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat slišal ali prebral razmišljanja zdravnika Alojza Ihana, specialista klinične mikrobiologije in rednega profesorja na Medicinski fakulteti UL. V svetu strahu in nepreverjenih informacij je njegovo strokovno mnenje umirjen, a tudi kritičen glas, ki ljudi vztrajno nagovarja, naj zaupajo dosežkom znanosti. Tudi njenemu najmočnejšemu orožju v boju proti virusu, cepljenju.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

​​​​​​​Intervju: dr. Tadej Battelino (MMC RTV Slovenija, 5. 12. 2021)

Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
 

Ihan: Če bo različica omikron bolj nalezljiva in manj nevarna, bo to celo ugodno (MMC RTV Slovenija, 5. 12. 2021)

Če se izkaže, da je nova različica koronavirusa omikron bolj nalezljiva in manj patogena, torej manj nevarna za človeka, bo to celo ugodno, meni imunolog Alojz Ihan.
 

Kar imaš na jeziku, moraš imeti tudi v glavi  (II. program Radia Slovenija – Val 202, 2. 12. 2021)

Dr. Samo Zver je internist in hematolog, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021. Dr. Samo Zver je izjemen zdravnik, internist in hematolog, predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru: "Hematologijo imam res rad, veliko mi je dala. Je del mene."
 

Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje« (Mladina.si, 1. 12. 2021)

Imunolog dr. Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da se bo epidemija zaradi izjemno nalezljivega virusa končala tudi pri nas, le da bomo za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali.
 

Beletrinina debata: Epidemije in družba (Youtube kanal Beletrine 1. 12. 2021)

Drage bralke, dragi bralci, prijazno vabljeni na 3. Beletrinino debato o vplivu epidemij na družbo, ki bo 1. decembra 2021 ob 19. uri potekala v hibridni obliki – v živo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ter v spletnem prenosu na Youtube kanalu Beletrine. Epidemija novega koronavirusa je močno oblikovala način delovanja družbe. Govorili smo o tem, pisali, vse več pa smo začeli posegati tudi po tovrstni literaturi. O epidemijah v literaturi in resničnem življenju bodo razpravljali dr. Alojz Ihan, dr. Zvonka Zupančič Slavec in ddr. Igor Grdina. Debato bo moderiral Nejc Krevs.
 

NOVEMBER 2021

INTERVJU: Virus pošastnih sposobnosti še vedno preseneča (Medicina danes, 30.  11. 2021)

Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc je v svetu najbolj znana slovenska virologinja. Ne le, da je skupaj s kolegi odkrila povezavo med virusom zika in mikroencefalijo pri otrocih, ampak je že pred leti tudi prva izolirala in poimenovala virus (mišje mrzlice) dobrava. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz. V tej vrhunski ustanovi strokovnjaki skupaj z njo že skoraj dve leti neumorno delajo, da kljub razmeram pri odkrivanju okužb ni zamud in da tudi raziskovalno prispevajo svoje kamenčke v mozaik poznavanja SARS-CoV-2.
 

Zlate plakete ljubljanske univerze za izjemne zasluge tudi v boju proti covidu-19 (MMC RTV Slovenija, 30. 11. 2021)

Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so podelili zlate plakete najzaslužnejšim v boju proti covidu-19. Med drugim so jih prejeli predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, skupina strokovnjakov za spremljanje in obveščanje o novostih pri zdravljenju covida-19 s fakultete za farmacijo in ekipa sledilnika za covid-19.
 

»Otroci so tihe žrtve pandemije« - Infektolog dr. Marko Pokorn v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da bodo žrtev našega egoizma otroci, ker med odraslo populacijo delež precepljenih ni dovolj visok (Mladina.si, 30. 11. 2021)

Razprave o cepljenju in vseh ostalih ukrepih so burne in živahne, vanje se vključujejo vsi, od politikov, gospodarstvenikov, medicincev, naravoslovcev do družboslovcev in humanistov. Ob poslušanju in branju vseh argumentov se ne morem znebiti občutka, da smo postali skrajno egoistična družba, kjer vsakdo gleda le nase in za drugega ter za splošno dobro ni pripravljen narediti nič.
 

Dekan ljubljanske medicinske fakultete glede zapisa iniciative slovenskih zdravnikov pisal rektorju (STA.si, 29. 11. 2021)

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je v pismu rektorju Univerze v Ljubljani predlagal, naj pozove dekane in senate akademskih ustanov, da se izrečejo o strokovnosti in etičnosti besedila, ki ga je objavila Iniciativa slovenskih zdravnikov in so ga podpisali tudi nekateri visokošolski učitelji.
 

Logar: Svetovalna skupina trenutno ne predvideva nobenega dodatnega zaostrovanja ukrepov - V nedeljo so potrdili 1034 okužb, umrlo je 19 bolnikov (MMC RTV Slovenija, 29. 11. 2021)

Vse nove različice virusa so nekoliko slabše občutljive za cepiva, je pojasnil Janez Tomažič, infektolog z ljubljanske infekcijske klinike. Ob tem je tiste, ki se z virusom še niso srečali in so t. i. imunsko naivni, pozval k cepljenju. Tiste, ki so polno cepljeni, pa k cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva. "Zanesljivo je, da si bolj zaščiten, če imaš več protiteles, in to je v tem trenutku vse, kar lahko naredimo," je poudaril.
 

Ne bojte se ljudi, ki vedo za svojo okužbo in se zdravijo. Tako pri epidemiji aidsa kot covida-19 je zelo pomembna preventiva/ Prof. dr. Janez Tomažič (Delo.si, 27. 11. 2021)

Za aidsom je do zdaj zbolelo 75 milijonov ljudi, umrlo jih je 35 milijonov, smrtnost brez zdravljenja je 95-odstotna. Za covidom-19 je zbolelo več kot 250 milijonov ljudi, umrlo jih je več kot pet milijonov, smrtnost brez zdravljenja je manj kot enoodstotna. Kar se tiče virusa hiv, zaznavamo okoli 5800 na novo okuženih oseb na dan, pri novem koronavirusu (sars-cov-2) pa v poprečju 250.000 na dan.
 

»Delta se je pojavila pred cepivom« Tatjana Avšič - Županc, virologinja ( Mladina.si, 26. 11. 2021)

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb.
 

Prebolevniki (Delo.si, 26. 11. 2021)

Glede prebolelih in cepljenih se količine podatkov in analiz zelo razlikujejo, veliko je znanega o učinkih cepljenja, neprimerljivo manj pa o prebolevnikih. Sodeč po pismih, ki jih dobivam, je veliko ljudi, ki so preboleli covid-19, razočaranih nad politiko »covidnih prepustnic« v EU in še bolj ZDA, ki ne glede na prebolelost in z njo doseženo imunost, favorizira cepljenje. Prebolevniški »status« je v EU precej ozko zamejen na šest mesecev po pozitivnem testu PCR in tako ozka pravna zamejitev je tudi glavni vzrok, da rezultatov testiranja na protitelesa sars-cov-2 skoraj ni mogoče »vklopiti« v tako ozek časovni okvir.
 

Študenti medicine in zdravstvene nege skupaj samoiniciativno na pomoč pri spopadanju z epidemijo. Pogovor s študentoma Žigo Metelkom in Borisom Podobnikom  (MMC RTV Slovenija, 23. 11. 2021). 

Med epidemijo se je kar 1800 študentov medicinskih in zdravstvenih fakultet prijavilo na poziv, da so pripravljeni pomagati. V prvem in drugem valu so se nekateri celo za več tednov preselili v domove za starejše z največ okužbami.
 

Pravočasno testiranje na okužbo s HIV-om ali hepatitisom omogoča uspešno zdravljenje. Letošnja kampanja poteka pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. (MMC RTV Slovenija, 22. 11. 2021)

Po besedah infektologa Janeza Tomažiča z ljubljanske infekcijske klinike pravočasno testiranje na okužbo s HIV-om omogoča uspešnejše zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Tisti, ki se učinkovito zdravijo, namreč ne morejo prenašati okužbe naprej na druge, saj nezaznavnost virusa v krvi pomeni, da se virus ne more prenašati - kar velja v javnem življenju kot tudi v zdravstvu.
 

Dr. Borut Škodlar: "Vsako omembo samomora, še posebno poskus, gre vzeti zelo zares!" Intervju (Metropolitan.si, 22. 11. 2021)

Naš sogovornik psihiater in psihoterapevt, izr. prof. in član Katedre za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Borut Škodlar, ki je obenem vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, je pri ustvarjanju predstave sodeloval kot svetovalec.
 

"Moja izkušnja je zelo pozitivna, čeprav me je bilo na začetku strah ..." (Prvi program Radia Slovenija, 17. 11. 2021)

Študenti medicine pomagajo bolnišnicam. Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.
 

Virologinja Tatjana Avšič - Županc o cepljenju in mutacijah koronavirusa (MMC RTV Slovenija,  15. 11. 2021)
 

Pomagajte svojim otrokom in sebi preprečiti raka – s cepljenjem proti HPV (N1 SLO, 14. 11. 2021)

“Nad izsledki smo navdušeni, saj nismo pričakovali, da bomo imeli konkretne dokaze o učinkovitosti cepiv pri preprečevanju raka materničnega vratu, ki je proces, ki lahko traja tudi več kot deset let, že v prvih 15 letih od iznajdbe cepiva,” nam je povedala dr. Anja Šterbenc, specializantka klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, kjer poleg rutinske diagnostike okužb s HPV v sklopu programa Zora že več let delujejo tudi na področju raziskovanja HPV.
 

Gost oddaje je Prof. dr. Alojz Ihan (MMC RTV Slovenija, 14. 11. 2021

Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
 

Ihan: Ali naj si zaščitno masko nadenemo ali ne, je zadnja stvar, o kateri je smiselno razpravljati (MMC RTV Slovenija, 14. 11. 2021)

Pogovor z imunologom Alojzom Ihanom v oddaji Ultrazvok. 

Imunolog Alojz Ihan opozarja: "Nekateri že v enem mesecu po okužbi skoraj nimajo več protiteles, drugi pa toliko, kot bi se cepili z vektorskimi cepivi (AstraZeneca, Janssen)."

Alojz Ihan je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani ter vodja Laboratorija za celično imunologijo, kjer s sodelavci med drugim analizirajo bele krvničke otrok in odraslih, ki imajo prirojene ali pridobljene bolezni imunskega sistema.
 

Zaprli so državne meje, razglasili vojno stanje in 57 dni karantene (Delo.si, 13. 11. 2021)

Bolezen so zaradi netipičnih simptomov prepoznali pozno, pravijo sogovorniki, ki so tedanjo epidemijo doživeli od blizu. Že od začetka izbruha novega koronavirusa se oziramo k zadnji veliki epidemiji, črnim kozam v Jugoslaviji, ki so leta 1972 izbruhnile na Kosovu. A kot razmišljajo sogovorniki, ki so jo tako ali drugače doživeli, je bila v primerjavi z epidemijo covida-19 v marsičem predvsem drugačna. Osemindvajsetega marca 1972 je bila v časniku Delo objavljena odredba o obveznem cepljenju prebivalstva, starejšega od enega leta, čeprav je bilo prebivalstvo proti tej bolezni že cepljeno. »Živo se spominjam, kako so nas cepili v šoli, bilo je nujno in brez opravičljivih izgovorov,« pravi predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je tudi to epidemijo natančno popisala v svoji strokovni literaturi.
 

Atenci bi sami zahtevali zaprtje mesta (Delo.si, 13. 11. 2021)

Marko Pokorn, Alojz Ihan, Tadej Battelino in Franc Strle odgovarjajo Gorazdu Kocijančiču na njegov prispevek Kaj bi storil Sokrat? Pred tednom dni je Gorazd Kocijančič v Sobotni prilogi objavil prispevek Kaj bi storil Sokrat?, v katerem trdi, da smo »zdravstvo, religiozni sistemi in politika postali nesamostojni delci kolesja v pogonu največje akcije organiziranega kriminala v zgodovini in da tega ne vidijo le idioti«.

Menimo, da Kocijančičev zapis terja kritični premislek, predvsem pa razjasnitev nekaterih v celoti zgrešenih in mestoma, čeprav vešče v filozofsko-umetniški diskurz omotanih, za zdravniško in naravoslovno srenjo izjemno žaljivih navedb.
 

Ozaveščenost o srčnem popuščanju je še vedno nižja kot pri drugih bolezenskih stanjih (VAL 202, 8. 11. 2021)

Ime tedna je postal Mitja Lainščak, predstojnik Odseka za kardiologijo Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je kot prvi Slovenec sodeloval pri pripravi Smernic za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem evropskega kardiološkega združenja. Smernice predstavljajo najpomembnejši dokument za obravnavo določene bolezni, ki jo skupina priporoči za klinično prakso.
 

Novi podatki: Slabe novice, spet ogromen skok okužb! (ZURNAL24.SI, 7. 11. 2021)

A imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan se boji, da ti ukrepi ne bodo dovolj, o čemer več pišemo v prispevku Drvimo v katastrofo: Kot bi požar gasili z vrtno škropilnico. "To, kar trenutno delamo, je težko imenovati drugače kot brezglavo prekuževanje, podobno, kot to počnejo v Združenem kraljestvu, vendar so tam vse pazljivo načrtovali in prej dosegli visoko precepljenost, pri nas pa skačemo na trda tla s tretjega nadstropja in bomo srečni, če si bomo samo polomili noge," je za 24ur.com povedal Ihan. "Ukrepi so nezadostni, smo svetovni prvaki v številu aktivno okuženih in zato je vsak od nas praktično vsak dan v več rizičnih stikih med opravljanjem vsakdanjih življenJskih opravil."
 

INTERVJU: PROF. DR. MAJA RUS MAKOVEC (MMC RTV Slovenija, 6. 11. 2021)

Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
 

INTERVJU: DR. MATEJA LOGAR (E-UTRIP.SI, 5. 11. 2021)

»Infektologinja za vedno. Z veseljem grem na kakšno potovanje, preberem dobro knjigo in v zadnjem času poskušam spet pridno nabirat kilometre z gorskim kolesom,« se v nekaj vrsticah predstavi v opisu na svojem Twitter profilu. No, da bo » infektologinja za vedno« v gimnazijskih letih še ni bila čisto prepričana, saj je kolebala med študijem medicine in matematike. Sicer je doc. dr. Mateja Logar danes zaposlena na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, svoje znanje pa predava tudi na ljubljanski Medicinski fakulteti. Marca se je postavila v prvo bojno linijo proti virusu covid-19 in prevzela mesto vodje svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Z Logarjevo smo se pogovarjali o teorijah zarote, ki jim nikoli ni konca in zaenkrat neuspešnem boji proti epidemiji. Odkrito je spregovorila tudi o grožnjah, ki prihajajo z medijsko izpostavljenostjo in o tem kako na njeno srečo nimajo vpliva.
 

Iz Planice na Mars (Delo.si, 4. 11. 2021)

Kako pomembna je pridobitev centrifuge v Planici in kakšne študije bo omogočila? Kje so meje prilagodljivosti za naše telo?

S prof. dr. Igorjem Mekjavićem z Instituta Jožef Stefan, enim vodilnih svetovnih strokovnjakov za okoljsko fiziologijo, še posebej za hipoksijo, smo se pogovarjali o človeški centrifugi v Planici, raziskovanju meja človeškega telesa, kako neaktivnost vpliva na ljudi, s kakšnimi težavami se bo človek soočil, če bo želel živeti na Marsu. 

...astronavtov ima težave v očmi, za katere pa ne poznamo vzroka. To smo raziskovali tudi med našimi študijami, vodila jih je prof. dr. Polona Jaki Mekjavič z Medicinske fakultete, moja žena. Ona bi vam lahko povedala več o tej težavi. Že 25 let raziskuje oči alpinistov, kako nanje vpliva višina, proučevala je hipoksijo in hiperkapnijo.
 

"Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih biočipi" (Radio Slovenija, prvi, 4. 11. 2021)

Prof. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivih

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?
 

Večina diet škoduje našemu zdravju/ Nada Rotovnik Kozjek (Delo.si, 3. 11. 2021)

Debelost je bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija WHO jo je že leta 1997 razglasila za kronično presnovno bolezen.

Edina trajna terapija je samonadzor nad prehranjevanjem in rednim gibanjem, prilagojenim posamezniku, ob tem pa uravnavanje svojega razpoloženja, ločeno od prehranjevanja. Večina diet je namreč zdravstveno škodljiva.

Debelost je bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija WHO jo je že leta 1997 razglasila za kronično presnovno bolezen. Drži kot pribito. Polnega pomena te opredelitve, ki jo danes potrjuje predvsem nevroznanost, se takrat še niso zavedali.
 

OKTOBER 2021 

Srčna kardiologinja (Družina, 31. 10. 2021)

»Če si upamo sanjati, lahko sanje tudi uresničimo!« Geslo bolnišnice v Clevelandu, kjer je med drugim nabirala znanje in izkušnje, najbolje ponazori tudi njeno življenjsko pot. V Ljubljani je ob medicini študirala se biologijo, v Švici medicinski menedžment; s kardiologijo se je seznanila pri prof. Reneju Favaloru v Argentini, s transplantacijo srca in inovativnimi posegi na srcu tudi v ZDA. Z znanjem in izkušnjami, z dragocenimi poznanstvi se je vrnila domov in ustanovila Mednarodni center Medicor za zdravljenje bolezni srca in ožilja; v skoraj dvajsetih letih so v ambulantah v Ljubljani, Izoli in Portorožu pregledali že več kot 150 tisoč bolnikov in naredili blizu 40 tisoč operativnih posegov na srcu in ožiliu v Ustanovi CM Medicor Slovenija
 

Virologinja Avšič Županc: Virus je verjetno že dosegel maksimalno nalezljivost (N1 SLO, 30. 10. 2021)

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc je naša največja strokovnjakinja za viruse. Je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz (bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka) na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo in profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Je članica SAZU in edina Slovenka, ki je dobila priložnost poimenovati nov virus, ki ga je odkrila. Prav v njenem laboratoriju so 4. marca 2020 potrdili prvi slovenski primer covida-19, od takrat pa s pomočjo PCR-testov v vzorcih, odvzetih bolnikom, redno iščejo sledi virusa. In od takrat je njeno življenje bolj ali manj odvisno od intenzivnosti kroženja virusa med prebivalstvom. V preteklem tednu se je skupaj s sodelavci spet znašla sredi viharja.
 

Še vedno nimamo podrobnega zemljevida možganov (24ur.com, 30. 10. 2021)

Vsako najmanjše novo odkritje o možganih je zelo pomembno za celotno družbo. Doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, pojasnjuje, da se je življenjska doba        Slovencev v zadnjih stotih letih podvojila. Po nekaterih ocenah bodo lahko naša telesa kmalu doživela celo do 150 let, a kaj bo z našimi možgani?
 

[Intervju s prof. dr. Mitjo Lainščakom] V Pomurju bije nepopustljivo srce (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Kar nekaj simbolike je v tem, da smo se s slovenskim soavtorjem smernic za obravnavo srčnega popuščanja Evropskega kardiološkega združenja (ESC) pogovarjali prav na svetovni dan srca, in to v delu Slovenije, kjer so prebivalci s srčnimi boleznimi najbolj ogroženi. Prof. dr. Mitja Lainščak je vodja Odseka (bodočega oddelka) za kardiologijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota in mednarodno priznani strokovnjak, ki si v tem kotičku sveta prizadeva, da bi Pomurci dobili najboljšo in najbolj srčno obravnavo in zdravljenje.
 

Prispevek nevrologov izr. prof. dr. Maje Kojović in doc. dr. Roka Berlota v Movement Disorders izbran za prispevek leta (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Center za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je dosegel nov raziskovalni uspeh. Najpomembnejša svetovna strokovna revija s področja motenj gibanja Movement Disorders (s faktorjem vpliva 10,338) je prispevek nevrologov izr. prof. dr. Maje Kojović in doc. dr. Roka Berlota izbrala za prispevek leta. Raziskovalca sta proučevala, kako različni notranji in zunanji dejavniki neodvisno od zdravil vplivajo na nihanja v klinični izraženosti motenj gibanja. Eden od bolj znanih je glasba, ki pri nekaterih bolnikih izzove skorajda neverjetne, čeprav trenutne spremembe.
 

Reportaža: Slovensko zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate orje ledino (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili in klinično preizkusili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka prostate. Bolnikom so odvzeli lastne rakave in imunološke celice ter jih združili v tako imenovane imunohibridome (aHyC), ki so jih nato aplicirali v bolnika v obliki vakcine. Tako so zbudili imunski sistem, da se je bojeval proti rakavim celicam. Ob rezultatih jih je presenetilo odkritje, da se s tem zavre povečanje subpopulacije naravnih celic ubijalk, ki lajšajo metastaziranje. S tem se podaljša tudi preživetje.
 

Vzhodnoevropska polja smrti (Delo.si, 29. 10. 2021)

Tudi Slovenci smo del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta. Pandemija covid-19 je v Evropi ustvarila razmejitev, ki nas od Baltika do Balkana nenavadno ostro deli na države, ki disciplinirano in z malo smrtnimi žrtvami obvladujejo bolezen ter spet živijo »normalno«, in na države z veliko smrtnostjo ter slabo epidemijsko in življenjsko perspektivo – Slovenija je, žal, na slabi, vzhodni strani te razmejitve. Medtem ko so se zahodne države zdravstveno stabilizirale in življenjsko normalizirale z veliko precepljenostjo in posledično majhnim deležem umrlih med okuženimi (pod 0,5 odstotka), pa imamo na evropskem vzhodu od pet- do desetkrat večji delež umrlih med pozitivnimi na covid-19 in kar 20-odstotni delež svetovnih okužb (ob štiriodstotnem deležu prebivalstva).
 

Eno uro naprej, eno uro nazaj ... (Prvi program Radia Slovenija, 29. 10. 2021)

Kazalce na uri bomo na poletni oz. zimski čas premikali še vsaj pet let. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
 

Psoriaza ali luskavica (TV Slovenija 1, Dobro jutro, 27. 10. 2021)

Namreč bliža se svetovni dan psoriaze, zato bomo danes svetovali o tem. Mimogrede psoriazo bolj poznamo pod imenom luskavica. Če morda ste med tistimi, ki imate težave z luskavico ali pa če kdo v vaši družini in mimogrede to je dedna bolezen in podatki kažejo, da če imate nekoga z luskavico v družini je toliko večja verjetnost, da bi to bolezen lahko imeli tudi sami.

Tako je povedal pred svetovnim dnevom Psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, odličen dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder, prihaja iz ljubljanskega kliničnega centra, tudi na Medicinski fakulteti predavate.
 

Dobro jutro, možgani! (MMC RTV SLO, 26. 10. 2021)

Praznuje Radio, praznujejo Možgani na dlani | V četrtek, 28. oktobra, ko praznujemo dan RTV Slovenija, bo jutro na Prvem slavnostno obarvano. V njem bodo namreč proslavili 300 epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v 7. sezono.

V radijskem etru je oddaja premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko se je s prof. dr. Markom Hawlino odpravila v svet vidnega zaznavanja in fosfenov, in postala prva slovenska redna tedenska (radijska) oddaja o možganih, ki vse od takrat na poljuden način brska po svetu nevroznanosti s      pomočjo domačih in tujih strokovnjakov. Pojasnjujejo fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledijo novostim pri raziskovanju možganov, odkrivajo delovanje in funkcije tega našega neverjetnega organa in poskrbijo tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
 

Čestitke državljanoma Evrope 2021! (Evropski parlament Pisarna v Sloveniji, 22. 10. 2021)

Letos sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Podelili jima jo bomo v petek, 5. novembra. Na slovesnosti v Hiši Evropske unije bomo v petek, 5. novembra, ob 11. uri podelili letošnjo nagrado Državljan Evrope. Kristini Modic, izvršni direktorici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in dr. Samu Zveru, internistu in hematologu, predstojniku Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.
 

Morski bič in kraljestvo strupenih živali (Radio Slovenija 2, Frekvenca-X, sodeluje prof. dr. Dušan Šuput, 21. 10. 2021)

Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen.
 

Svetovni dan psoriaze: preventiva vključuje zdravo težo in telesno dejavnost (MMC RTV Slovenija, 21. 10. 2021)

V zadnjih letih do revolucije privedla biološka zdravila. Vzdrževanje zdrave telesne teže in redna telesna dejavnost sta pomembna dejavnika preprečevanja in lajšanja luskavice oz. psoriaze, so poudarili pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga zaznamujemo 29. oktobra.
 

Vsak lahko reši življenje (Gorenjski glas, 20. 10. 2021)

V akciji Slovenija oživlja!, ki je potekala v minulih dneh ob evropskem in svetovnem dnevu oživljanja, so želeli čim več ljudi spodbuditi, da se odzovejo, ko pri človeku pride do srčnega zastoja. Akcija Slovenija oživlja! je bila v soboto tudi v središču Kranjske Gore, kjer sta bila mimoidočim za prikaz in nasvet na voljo študenta medicine Lenart Demšar in Maša Debelak iz Zveze študentov medicine Slovenije.
 

Številni sploh ne vedo, da imajo osteoporozo (MMC RTV Slovenija, 19. 10. 2021)

Po podatkih Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo leta 2019 v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo, kar je 5,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. A veliko jih nima diagnoze.
 

Mislite na svoje srce, naredite krog zdravja (24UR.COM, 6. 10. 2021)

Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji največji javnozdravstveni problem, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Na bolezni srca in ožilja vsakoletno opozarja tudi Društvo študentov medicine Slovenije, ki v okviru projekta Misli na Srce, ozavešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni.
 

Profesorji ljubljanske univerze o dilemah cepljenja (N1 SLO, 5. 10. 2021)

V obdobju, ko je zaupanje v cepljenje okrnjeno in nasprotniki protikoronskih ukrepov tedensko protestirajo v prestolnici, je Univerza v Ljubljani dileme o cepljenju naslovila v nizu pogovorov. Da bi okrepili "zaupanje v znanost in odprt dialog" je danes o cepljenju razpravljalo pet profesorjev ljubljanske univerze.
 

[Video] O štirih stebrih zdravljenja srčnega popuščanja s prof. Bojanom Vrtovcem (Medicina danes, 5. 10. 2021)

Skupaj s prof. dr. Bojanom Vrtovcem smo pripravili webinar o novih ESC smernicah zdravljenja srčnega popuščanja. Slovenski strokovnjak je poudaril predvsem premik od stopenjskega zdravljenja srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata (s titriranjem odmerkov in postopnim dodajanjem zdravil) do skorajda paralelnega uvajanja štirih skupin zdravil: zaviralcev ACE ali ARNI, betablokatorjev, MRA in zaviralcev SGLT2 ter se med drugim vprašal, ali morda obstajajo signali, ki bi določali vrstni red uvajanja omenjenih zdravil.
 

Ihan: Za tretji odmerek bomo uporabljali samo mRNK-cepiva (MMC RTV Slovenija, 5. 10. 2021)

"Na začetku sem imel kar velike dvome o mRNK-cepivih, ker se mi je zdela nova tehnologija zelo nepreizkušena. Ampak po tem, ko so prišli rezultati o učinkovitosti tega cepiva, sem postal navdušen za mRNK-cepiva," je v Odmevih povedal imunolog Alojz Ihan.
 

Gensko presejanje novorojenčkov za redke bolezni tudi pri nas (Delo.si, 4. 10. 2021)

Področje redkih bolezni v zadnjih letih skokovito napreduje tudi pri nas. Zelo veliko si slovenska medicinska stroka obeta od genskega presejanja, ki bo predvidoma že v začetku prihodnjega leta zaživelo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Slovenija bo ena prvih držav v svetu, kjer bo možno presejanje novorojenčkov za nekaj najbolj pogostih redkih bolezni.
 

SEPTEMBER 2021

V zdravniških vrstah opozorili na zapostavljen položaj akademske medicine (MMC RTV SLO, 22. 09. 2021)

Pozivajo k ustanovitvi nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra.
V zdravniških vrstah so opozorili na zapostavljen položaj akademske medicine. Med pomanjkljivostmi ureditve prepoznavajo nepovezanost bolnišnic z medicinskimi fakultetami in raziskovalnimi ustanovami ter pomanjkanje časa za raziskovalno in pedagoško delo.

 

Elektronsko predpisovanje zdravil in tehnologije prihodnosti (Delo.si, 22. 09. 2021)

Na poslovni konferenci Zdravje 2021 tudi o programu digitalizacije v javnem zdravstvenem sistemu v Veliki Britaniji in tehnologijah prihodnosti.
 

Spoznanja o demenci in ALS ter projektu o endometriozi (Delo.si, 22. 09. 2021)

V kratkih novicah o raziskavi znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan in lestvicah univerz.
 

Prof. dr. Mitja Lainščak med avtorji smernic Evropskega kardiološkega združenja za obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (Medicina danes, 21. 09. 2021)

Evropsko kardiološko združenje (ESC) je na letošnjem virtualnem kongresu konec avgusta predstavilo Smernice za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem. Med avtorji je tudi prof. dr. Mitja Lainščak iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je pred tem že bil uradni recenzent treh smernic Evropskega kardiološkega združenja. Ob tem je strokovnjaku čestitalo tudi vodstvo Splošne bolnišnice Jesenice.
 

Infektolog svari: To ni čudežno zdravilo proti koronavirusu (SiolNET, 21. 09. 2021)

Infektolog Janez Tomažič z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v izjavi za medije pojasnil, da cepivo bolje ščiti pred prenosom okužbe novega koronavirusa kot prebolelost covida-19. Zadnja pa bolje ščiti pred ponovnim hudim potekom bolezni.
 

Svetovni dan osveščanja o Alzheimerjevi bolezni (Radio Slovenija 1, Jutranji program, 20. 09. 2021)

Slovenija je spomladi letos dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. In to deset let po tako imenovani 'Pariški deklaraciji', v kateri so člani Alzheimer Europe pozvali EU, Svetovno zdravstveno organizacijo ter nacionalne vlade, da priznajo Alzheimerjevo bolezen kot pomemben izziv javnemu zdravstvu. Ob svetovnem dnevu te najpogostejše oblike demence je bil gost intervjuja na Prvem profesor doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav Alzheimerjevi bolezni.
 

Bolnišnice brez medicinskih sester še niso iznašli (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Zaposleni na kliničnem oddelku za hematologijo, s katerimi delam že vrsto let, so v mojih očeh enaki. Smo ljudje in nič ni bolj pomembno.
 

Pacientu se v kotičkih ust nabira pena, nad pljuči mu poka in piska (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Intenzivna terapija kliničnega oddelka za žilne bolezni je bil steber, ki je zagotavljal varnost in oporo. Medicinske sestre odhajajo.
 

Kako privabiti medicinske sestre in zdravstvenike iz tujine (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Problem pomanjkanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je rešljiv. Ena od ovir je visoko postavljena letvica znanja jezika.
 

Novi kampusi medicinske fakultete (24ur.com, 9. 9. 2021)

Študenti prvih letnikov že komaj čakajo na začetek študija, letos je kljub epidemiji veliko pozornosti povečano število vpisov na medicinsko fakulteto. Število vpisnih mest na študiju medicine so na ljubljanski fakulteti povečali s 165 na 205, kar je skoraj četrtina več študentov.
 

Slovensko zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate 
Nova tehnologija bi se lahko uporabila tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev (MMC RTV SLO, 8. 9. 2021)

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC-ja Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka.
 

Akad. Robert Zorec o naprednem zdravilu za raka prostate (SAZU.SI, 8. 9. 2021)

NOVA GENERACIJA NAPREDNEGA CELIČNEGA ZDRAVILA ZA PERSONALIZIRANO IMUNOTERAPIJO KASTRACIJSKO ODPORNEGA RAKA PROSTATE
Raziskovalci, Univerzitetnega kliničnega centra, Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete, Celice, biomedicinskega centra in Zavoda za transfuzijsko medicino RS so razvili in klinično preskusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate. Akad. Robert Zorec, vodja projekta, je na to temo pripravil pričujoči članek.
 

(KONTRA) Je dobro, da bi se otroci cepili proti covidu-19? (Večer, 6. 9. 2021)

Glede na dokazano učinkovitost bi bilo smiselno proti covidu-19 cepiti tudi mladostnike od 12 do 17 let, predvsem tiste z določenimi osnovnimi boleznimi, ki jih okužba posebej ogroža, in tiste, ki imajo doma posebej ogrožene družinske člane.

Na medicini večji vpis, širili bodo tudi fakulteto (Dnevnik.si, 6. 9. 2021)

Evropska unija bo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost podprla tudi dobrih 60 milijonov evrov vreden projekt Kampus Vrazov trg, prvega od treh kampusov, ki jih na medicinski fakulteti snujejo, da bi lahko povečali vpis ter izboljšali izobraževalni in znanstveni proces.
 

Dveletna uvertura z virusom se bo to zimo končala (N1 SLO, 4. 9. 2021)

Prof. dr. Alojz Ihan je eden najboljših razlagalcev epidemične realnosti. Poleg izjemnega strokovnega vpogleda in izkušenj, ki mu jih daje dolgoletna raziskovalna in pedagoška kariera imunologa na ljubljanski medicinski fakulteti, ima namreč kot ploden pisec in publicist tudi redko sposobnost povezovanja medicinskih in socioloških vidikov pretresov, kot je trenutno vseprisotna epidemija covida-19.
 

Vesela šolska jesen (Delo.si, 3. 9. 2021)

Za naše pedagoške ladje se ve: najvarneje in najbolj zanesljivo je imeti čim večjo precepljenost, v tem primeru se ne more zgoditi nič pretresljivega.
 

Znanost presega občutek končnosti
Uroš Tkalec raziskuje lastnosti tekočih kristalov. (Delo.si, 2. 9. 2021)

Dr. Uroš Tkalec je zaposlen kot docent za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani. Dopolnilno dela na odseku za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, rezultate raziskav pa s sodelavci občasno objavlja v uglednih znanstvenih revijah, kot sta Science Advances in Nature Communications
 

AVGUST 2021

Na stomatološki kliniki odprli prenovljene prostore (STA, 30. 8. 2021)

Na stomatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so danes odprli prenovljene prostore. Pri projektu je sodelovala tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
 

Medicinske sestre in zdravstveniki vsak dan odhajajo (Delo.si, 24. 8. 2021)

Pozivam našo celotno politiko, da se pri takojšnjem reševanju kritičnega pomanjkanja negovalnega kadra v naših bolnišnicah poenoti in ukrepa v javnem interesu.
 

Dolgi covid, nočna mora koronavirusne bolezni Tudi če ste preboleli akutni covid-19 brez posebnih težav, še vedno niste varni pred novim koronavirusom! (Vir: Delo.si, 21. 08. 2021)

Blaga akutna oblika covida-19 je relativno kratka bolezen, dolgi covid pa lahko traja več tednov in prizadene številke organe in organske sisteme. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja. 
 

Ihan o viralnem članku: Revija je tesno povezana s proticepilci (N1 SLO, 20. 8. 2021)

Po družbenih omrežjih se je razširila objava na spletni strani zdravniške zbornice, v kateri je zdravnik mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan opozoril na pomen kritičnega vrednotenja člankov o covid-19 in nevarnostih cepljenja.
 

Pismo – eno od stoterih (Delo.si, 20. 8. 2021)

Ko v državi številna podjetja in ustanove zaradi bolniških odsotnosti ne bodo delovali, bomo postali še bolj nezadovoljni, sprti in revni.
 

Afantazija: Ko naše misli ne znajo naslikati podobe (ponovitev)  (Radio Prvi, 19. 8. 2021)

Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

JULIJ 2021

Plan B - PCT je ob (pre)nizki precepljenosti kot streljanje v točo: edino, kar v stiski še lahko naredimo, a hkrati nikakršno zagotovilo, da kljub temu ne bo katastrofe. (Delo.si, 23. 7. 2021)

Lani po zmagoslavnem avionskem proslavljanju dneva zmage nad epidemijo ni bilo posebne volje za jesensko reorganizacijo študija in bivanja v študentskih domovih, niti na univerzi, in še manj pri študentih in njihovih organizacijah, ki se jim je zdelo, da morajo do konca zagovarjati svojo ustavno enakopravnost z osnovnošolci in cicibani v vrtcih.


Zvezdan Pirtošek: “Če ustvariš dobre razmere, je lahko staranje nekaj čudovitega.”
Intervju z nevrologom (MMC RTV SLO, 22. 7. 2021)

Če je človek zdrav in dejaven ter vpet v prijazno družbo, v kateri čuti tako socialno kot psihološko varnost, potem ima vse možnosti za kakovostno staranje. Za dosego tega pa ob daljši življenjski dobi nujno potrebujemo sistemske prilagoditve.


Prof. dr. Igor Švab: Gibalo razvoja ali nepotreben luksuz? (Delo/Sobotna priloga, 17. 7. 2021)
Akademska medicina je zaradi neustrezne zakonske urejenosti v Sloveniji v krizi, na kar opozarjajo njeni najvidnejši predstavniki. Situacija je prav alarmantna.
 

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Kdor poje, zlo ne misli Kaj o tem povedo nevronska omrežja? (RTV SLO.SI, 1. 7. 2021)
Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

JUNIJ 2021

​​​​​​​
INTERVJU Prof. dr. Mojca Matičič (Medicina danes, 30. 6. 2021)
»Našli odgovore na več kot 200 tisoč vprašanj o COVID-19«
 

Prof. dr. Samo Ribarič: Možgani v puščavi (RTV SLO, 1. program, 17. 6. 2021)
Možgani na dlani: nevron pred mikrofon, izobraževalni program.
 

Prof. dr. Alojz Ihan: Medenina in spomin (Delo, 11. 6. 2021)
Ko pride čas razmisleka, so herojske pripovedke navadno zgolj v službi tistih, ki bi radi prikrivali resnico z namenom, da bi nadaljevali vojno dobičkarstvo.
 

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc: Potrjenih že več kot 200 primerov mišje mrzlice, strokovnjaki pričakujejo dodaten porast (RTV SLO, 9. 6. 2021)
V UKC-ju letos zaradi mišje mrzlice zdravili več kot 70 ljudi. Letos so bili potrjeni že 203 primeri mišje mrzlice, leta 2019, ko je bila v Sloveniji zadnja epidemija mišje mrzlice, pa so jih potrdili 252. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo okužbe še naraščale, in ljudi pozivajo k previdnosti pri hišnih opravilih.
 

"Rad se staram skupaj z bolniki." (RADIO PRVI RTV SLO, 9. 6. 2021)
Prof. dr. Andrej Janež: "Ob stoletnici odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."
 

Prof. dr. Tadej Battelino med novo izvoljenimi člani na SAZU-ju (MMC RTV Slovenija, 4. 6. 2021)
Na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je potekala v četrtek, 3. junija 2021, so članice in člani izvolili nove redne, izredne in dopisne člane.