Raziskava o kompetentnosti za raznolikost in dostop do zdravstvene oskrbe v bolnišnicah na Hrvaškem, v Nemčiji, na Poljskem in v Sloveniji

Raziskovalki Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sta v soavtorstvu raziskovalcev mednarodnega projekta HERA v reviji International journal of environmental research and public health objavili članek z naslovom Diversity competency and access to healthcare in hospitals in Croatia, Germany, Poland, and Slovenia/Kompetentnost za raznolikost in dostop do zdravstvene oskrbe v bolnišnicah na Hrvaškem, v Nemčiji, na Poljskem in v Sloveniji.

Prof. dr. Mojca Ramšak je o raziskavi povedala: »Prvič smo primerjali interne dokumente, ki vsebujejo informacije o politikah kakovosti v zvezi z dostopom do zdravstva nekaterih ranljivih skupin v bolnišnicah v Sloveniji, na Hrvaškem, Poljskem in v Nemčiji. Ugotovili smo, da se od skupaj 365 analiziranih dokumentov navodila zaposlenim v zvezi s kulturno raznolikostjo pretežno osredotočajo na splošno prepoved diskriminacije pri zagotavljanju zdravstvenega varstva; od posebnih predpisov pa so omenjene jezikovne ovire pripadnikov drugih etničnih skupin ter izvajanje verskih obredov prevladujoče religije. Potrebe po zdravstvenem varstvu bolnikov z neheteronormativno spolno usmerjenostjo, interseksualnih in transspolnih pacientov so izrecno obravnavane v le nekaj internih dokumentih.« Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je dodala, da »so politike bolnišnic v obravnavanih državah v predkovidnem obdobju posvečale premalo pozornosti kulturnim kompetencam zaposlenih ali jim o tem dodatno izobraževale, čeprav so formalno izpolnjevale vse predpisane standarde v zvezi s tem. V kovidnem obdobju, iz katerega sicer v raziskavi nimamo podatkov, pa iz drugih virov vidimo, da bolnišnično osebje ob znatnih naporih poskrbi za vse skupine bolnikov enako.«

Avtorji znanstvenega članka iz projektnega konzorcija, ki raziskujejo na področjih zgodovine medicine, medicinske humanistike in bioetike, dr. Robert Doričić, dr. Marcin Orzechowski, dr. Marianne Nowak, mag. Ivana Tutić Grokša, dr. Katarzyna Bielińska-Kowalewska, dr. Anna Chowaniec, dr. Mojca Ramšak, dr. Paweł Łuków, dr. Amir Muzur, dr. Zvonka Zupanič-Slavec in dr. Florian Steger, so v znanstvenem članku pojasnili tudi, da na dobro interakcijo z različnimi družbenimi skupinami v bolnišničnem okolju vplivajo tako odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov in svojcev kot tudi strateška zaveza in organizacijska ureditev bolnišnic. Optimalno skrb za bolnike iz različnih kulturnih okolij pa je mogoče doseči z ukrepi, ki vključujejo protokole in politike raznolikosti, od zagotavljanja jezikovnega tolmačenja do razvijanja kulturnih kompetenc zdravstvenega kadra. 

Članek je dosegljiv na tej povezavi.

Študijo je financirala HERA (HUMANITIES IN THE EUROPEAN RESEARCH AREA Joint Research Programme under HERA Public Spaces: Culture and Integration in Europe Programme (Hera.2.029)).