Mednarodna konferenca z naslovom »Vloga umetne inteligence v medicini in znanosti«
V četrtek, 5. junija 2025, je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala mednarodna konferenca, posvečena hitro razvijajočemu se področju umetne inteligence (UI) ter njenemu vplivu na medicino in znanost. Dogodek je organizirala Slovenska medicinska akademija v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Konferenca je združila številne strokovnjake z različnih področij, ki so razpravljali o priložnostih, izzivih in etičnih vprašanjih, povezanih z uporabo UI v sodobnem zdravstvenem varstvu in znanstvenem raziskovanju.
Posnetek konference »Vloga umetne inteligence v medicini in znanosti« najdete na Učnem portalu Slovenskega zdravniškega društva (SZD), do katerega imajo dostop vsi člani SZD. Študentje Medicinske fakultete in specializanti za obdobje specializacije oziroma 2 leti po diplomi so oproščeni plačila letne članarine.
Umetna inteligenca v medicini in zdravstvu: med napredkom in odgovornostjo
Na posvetu o umetni inteligenci (UI) v medicini in zdravstvu so se zbrali vrhunski strokovnjaki z različnih področij – medicine, tehnologije, etike, prava in družboslovja. Sogovorniki so iz različnih zornih kotov osvetlili priložnosti in tveganja, ki jih prinaša vse širša raba UI v zdravstvenih sistemih. Skupno sporočilo dogodka: UI ima ogromen potencial za izboljšanje zdravstvenega varstva, vendar zahteva premišljeno, etično in zakonodajno urejeno uvajanje.
Od laboratorijev do bolnišnic: zgodovinski in tehnološki kontekst
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, je uvodoma poudaril, da pojem UI ni čista novost – osebno je namreč že leta 1985 prvič naletel na pojem “Laboratorij za umetno inteligenco”. Danes pa področje doživlja eksponentno rast – tako v številu strokovnjakov kot v tehnoloških zmogljivostih, predvsem zaradi napredka procesorske moči in superračunalnikov, kot je recimo gradnja superračunalnika v Mariboru, projekt vreden 150 milijonov evrov, ki bo sofinanciran z evropskimi sredstvi. Umetna inteligenca se že uporablja v vrsti kompleksnih sistemov, tudi v zdravstvu, a nujna je previdnost in tehtna razprava o njenem umeščanju v klinično prakso.
Uporaba UI v praksi: od diagnostike do duševnega zdravja
Prof. Klaus Mainzer je poudaril širok spekter uporabe UI v medicini – od prepoznavanja rakavih celic in proteinov do razvoja neuromorfnih čipov, ki lahko pomagajo preprečevati epileptične napade. Opozoril je na potrebo po skupnem razvoju digitalne infrastrukture na vseh področjih (zdravstvo, obramba, finance …), saj mora UI delovati v povezanem sistemu. Evropa po njegovem mnenju zaostaja za drugimi globalnimi akterji in potrebuje več vlaganj v razvoj UI.
Prof. Claudi Bockting (Univerza v Amsterdamu) je izpostavila potencial UI pri zgodnjem odkrivanju in personalizirani obravnavi duševnih bolezni. Ena od osmih oseb se namreč danes sooča z duševnimi težavami, pri čemer ti posamezniki v povprečju živijo 10–20 let manj. UI bi lahko pomagala s hitrejšim dostopom do podpore, vendar so potrebna stroga testiranja, kot pri drugih medicinskih pripomočkih.
Prof. Aleš Blinc je predstavil konkretne možnosti uporabe UI v kardiologiji, radiologiji in nujni medicini, npr. pri detekciji srčnih aritmij. Pri tem se odpirajo vprašanja etike, varnosti osebnih podatkov in vpliva na odnos med zdravnikom in pacientom. Izpostavil je možnost uporabe t. i. medical codinga, ki služi kot vmesnik med občutljivimi zdravstvenimi podatki in UI algoritmi.
Dr. Iztok Caglič je docent na Univerzi v Cambridgeu, kjer se ukvarja z raziskovanjem in poučevanjem, hkrati pa kot specialist radiolog deluje na tamkajšnji bolnišnici, kjer je odgovorna za diagnostiko z medicinskim slikanjem. Izpostavil je vlogo UI v radiologiji, kjer lahko pomaga pri interpretaciji slik, triaži, segmentaciji organov, preverjanju kakovosti slik in zmanjševanju časa skeniranja. Kljub napredku pacienti (po raziskavah kar 85 %) še vedno želijo, da končno mnenje poda tudi zdravnik. Zato bo ključno vključevanje radiologov v razvoj in usposabljanje za delo z UI.
Prof. Jurij Tasič je predstavil razvoj nosljivih senzorjev za spremljanje vitalnih funkcij, ki omogočajo koncept e-triaže – spremljanje pacientov na daljavo s pomočjo UI.
Aleksander Arnuš, specialist travmatologije na mariborskem UKC-ju pa je predstavil uporabo UI za odkrivanje zlomov na rentgenskih slikah pri nas. UI tehnologija bistveno zmanjša možnost spregleda poškodb, še posebej tistih, ki jih je težko zaznati s prostim očesom. Izpostavil je, da se UI nikoli ne utrudi, kar je izjemnega pomena še posebej na travmatologiji.
Pravni in etični izzivi
Dr. Mojca Tancer Verboten (UL PF) je predstavila pravni okvir za regulacijo UI. Ključni so dokumenti kot so Unescova priporočila (2021), Evropska deklaracija (2023) in evropski Akt o UI (2024), ki med drugim prepoveduje manipulativne in izkoriščevalske prakse. V zdravstvu je posebej občutljivo varstvo osebnih podatkov – zlasti kar se obdelave podatkov pacientov. Ministrstvo za zdravje pripravlja nacionalne standarde za implementacijo Akta o UI. Ključno vprašanje pa ostaja: kdo bo odgovoren, če UI sprejme napačno odločitev?
Družbeni vidiki in humanost
Dr. Dan Podjed je opozoril na izgubo človeških lastnosti – kot so empatija, ljubezen in sočutje – če UI postane prevladujoča v zdravstvu. Razvoj UI je hiter, a človeške vrednote so se razvijale milijone let. Kot kritično je izpostavil, da UI trenutno razvija ozka skupina podjetij, večinoma moški srednjih let, kar ustvarja tveganje za pristranskost in neuravnoteženost. Razvoj bi moral vključevati raznolike skupnosti in temeljiti na človeku prijaznem pristopu.
Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik je poudaril, da UI mora služiti človeku – ne pa ga nadzorovati. Ohranjanje temeljnih vrednot, kot so dostojanstvo, svoboda in odgovornost, mora biti stalno vodilo razvoja.
UI na Harvardu: veliki podatki za personalizirano zdravljenje
Prof. Marinka Žitnik (Harvard) je predstavila t. i. »foundation models« – modele umetne inteligence, ki temeljijo na velikih zbirkah kliničnih podatkov. Primer: ProCyon, model za napovedovanje funkcij proteinov, ki lahko generira t. i. »protein cards« za vse človeške proteine. Cilj: razvoj personaliziranih terapij. Poudarila je pomen odprtih podatkovnih baz (npr. openFDA, Open Targets) in modelov, ki omogočajo preverjanje, ponovljivost in razvoj s strani širše skupnosti.
Mednarodno konferenco je z nagovorom odprl minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič.
Iz Združenih držav Amerike se je preko videopovezave javila tudi prof. Marinka Žitnik, ki je zaposlena Harvardu.
Prof. Žitnik je predstavila t. i. »foundation models« – modele umetne inteligence, ki temeljijo na velikih zbirkah kliničnih podatkov.
Mednarodna konferenca z naslovom »Vloga umetne inteligence v medicini in znanosti« je potekala na Univerzi v Ljubljani.
Konferenca je združila številne strokovnjake z različnih področij, ki so razpravljali o priložnostih, izzivih in etičnih vprašanjih, povezanih z uporabo UI v sodobnem zdravstvenem varstvu in znanstvenem raziskovanju.