In memoriam: Prof. dr. Franc (Franjo) Pikelj, dr. med. (1935 – 2026)

22. 6. 2026

Prof. dr. Franc (Franjo) Pikelj je bil eden najvidnejših slovenskih infektologov, dolgoletni profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in pionir slovenske tropske ter potovalne medicine. Več kot štiri desetletja je deloval na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana, kjer je opravljal vodilne strokovne in organizacijske funkcije. Bil je pobudnik medicinsko-humanitarnih odprav slovenskih zdravnikov in študentov medicine v države v razvoju ter mentor številnim generacijam zdravnikov. Njegovo delo je pomembno zaznamovalo razvoj infektologije in medicinske humanitarne dejavnosti v Sloveniji.

Rodil se je 25. 6. 1935 v Radovljici. Leta 1962 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravil je specializacijo iz interne medicine (s subspecializacijo iz kardiologije) in iz infektologije z epidemiologijo. Leta 1980 je doktoriral.

Od leta 1963 je bil zaposlen na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana. 10 let je bil vodja intenzivne enote (respiracijskega centra) na Infekcijski kliniki, bil je predstojnik klinike in predsednik Infektološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Tudi njegova akademska pot je bila bogata. Leta 1993 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja za infektologijo z epidemiologijo na Medicinski fakulteti UL. Bil je dolgoletni profesor in mentor generacijam študentov medicine. Leta 1977 je prejel Lavričevo priznanje Medicinske fakultete UL.

Deloval je na področju: nalezljivih bolezni, tropske in potovalne medicine, okužb osrednjega živčevja, infekcijskega endokarditisa, če omenimo le nekatera področja. Bil je eden vodilnih predstavnikov slovenske infektologije v drugi polovici 20. stoletja.

Posebej si ga bomo zapomnili kot pionirja slovenske tropske medicine in »očeta slovenskih medicinsko-humanitarnih odprav«.

Leta 1977 je vodil prvo slovensko zdravniško ekipo v Centralnoafriško cesarstvo (Bayanga), v okviru sodelovanja v gibanju neuvrščenih, po vrnitvi pa širil zanimanje za tropsko medicino med slovenskimi zdravniki in študenti.

Leta 1989/1990 je vpeljal izbirni predmet Tropska medicina na Medicinski fakulteti UL.

Izbirni predmet je tako že 36 let vsak ponedeljek ob 18.00 na Infekcijski kliniki in je eden od najpogosteje izbranih predmetov na medicini. Profesor je rad rekel: nekateri mladi gredo ob ponedeljkih pred pošto na klepet, nekateri pa pridejo na Infekcijsko kliniko in gradijo nepozabne stvari.

Leta 2000 je podprl mlade zdravnike pri ustanovitvi Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Njegovo delo je razširilo slovensko medicino izven Evrope in pripomoglo k rednim humanitarnim medicinskim odpravam slovenskih študentov in zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev v Afriko  (Zambija, Kenija, Uganda, Madagaskar) in druge tropske dežele. Prva odprava  je bila v Nangomo (Zambija) leta 1990. Do  danes se je odprav udeležilo več kot 2100 študentov in zdravstvenih delavcev in postale so edinstvena slovenska tradicija

Prof. Pikelj je vplival na številne generacije. S svojim obsežnim znanjem je bil neprecenljiv vir nasvetov in strokovne pomoči, s svojo človeško dobroto in toplino pa izjemen zgled.

Tropcem, kot nas je - navdušence nad tropsko medicino in člane odprav – poimenoval, je bil veliko več kot učitelj in mentor. Bil je naše drevo, baobab. Zakaj? Baobabu pravimo tudi Drevo življenja in ima v afriški kulturi velik pomen. V njegovi senci se zbere cela vas, gradi skupnost in sprejema pomembne odločitve. Baobab predstavlja simbol življenja in pozitivnosti. Pomeni moč, vzdržljivost in modrost in vse to smo dobili od njega.

Umrl je 15. 6. 2026, v starosti 91 let. Pokopan je v Radovljici.

Doc. dr. Tadeja Kotar, dr. med.

 

Žalna slovesnost za pokojnim bo v četrtek, 2. julija 2026 ob 13:30, v Mali predavalnici UL MF, Korytkova 2, 
Ljubljana.


Vabimo vse, da se žalne slovesnosti udeležite.

Franjo Pikelj_arhiv Sekcije za tropsko in potovalno medicino.JPG

Na fotografiji je prof. dr. Franc (Franjo) Pikelj leta 1977 ob svojem obisku v Centralnoafriškem cesarstvu. Fotografija: arhiv Sekcije za tropsko in potovalno medicino