100 let Oražnovega doma: predstavitev knjige Oražnovci ob stoletnici vselitve

Oražnov dijaški dom na Wolfovi 12 v Ljubljani. Tri nadstropja Auerjeve vile nudijo prijazno študijsko vzdušje študentom medicine in stomatologije že od leta 1925. V domovih na Wolfovi ulici in Dolenjski cesti je na voljo okoli 90 brezplačnih mest.*

Letos mineva sto let od vselitve Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici v Ljubljani. Ob tej pomembni obletnici se spominjamo velikega dobrotnika ljubljanske medicinske fakultete dr. Ivana Oražna.

Oražnov doprsni kip iz brona, delo Staneta Jarma. Stoji pred domačijo v Kostanjevici na Krki. Spomenik je bil odkrit na občinski praznik Občine Kostanjevica na Krki ob 400-letnici kmečkih uporov na Slovenskem leta 1973. Načrt za granitni podstavek je napravil Boris Kobe, bronasti odlitek pa je prispevalo Slovensko zdravniško društvo.*

Donacija zdravnika dr. Ivana Oražna (1869–1921) ljubljanski Medicinski fakulteti je nedvomno ena največjih donacij Univerzi v Ljubljani. To je dar pomembnega slovenskega zdravnika, borca za osvoboditev južnih Slovanov izpod Avstro-Ogrskega cesarstva. Dr. Oražen je bil tudi vodja južnoslovanskih Sokolov in prvi minister za zdravje za Slovenijo in Istro v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poročil se je z bogato pivovarnarjevo hčerko Evgenijo Auer, katere družina je ostala brez potomcev, pa tudi v svojem zakonu nista imela otrok. Razočaran predvsem nad političnim zapostavljanjem slovenskega naroda v novi državi, se je odločil za samomor. Pred tem, kot nezakonski otrok, ki je trpel revščino, je s svojim odvetnikom leta 1921 spisal premišljeno oporoko, v kateri je vse svoje premično in nepremično premoženje zapustil ljubljanski univerzi oziroma njeni Medicinski fakulteti. Strogo je določil, da se mora njegova dediščina koristiti predvsem v dobrobit revnih študentov in dijakov.

Dr. Ivan Oražen, starosta slovenske in Jugoslovanske sokolske zveze v sokolski uniformi.*

Leta 1925 je bila njegova dediščina pripravljena: za bivanje so preuredili njegovo veliko hišo na Wolfovi ulici in drugo na Dolenjski cesti. V dom so začeli prihajati študentje, ki so tam brezplačno bivali. Ta dediščina je nato skozi sto let, s pomočjo skrbnih kuratorjev, ki so dom postopoma obnavljali in dvigovali raven bivanja, omogočila vzgajanje slovenskega izobraženstva in predvsem zdravništva. Tako je dr. Ivan Oražen postal eden največjih dobrotnikov ne le Medicinske fakultete, ampak tudi Univerze v Ljubljani.
 

Dekanova veriga, narejena iz nakita in dragocenosti iz zapuščine dr. Ivana Oražna.* 

V času obstoja doma je v njem brezplačno bivalo več kot tisoč tristo študentov in dijakov, za kar gre zahvala skrbnim kuratorjem. Zaradi njihovega izjemnega dela, ki prinaša veliko dobrobit celotni slovenski družbi, je prof. dr. Stane Repše, nekdanji dolgoletni kurator Oražnovega doma, pripravil zbornik prispevkov tamkajšnjih stanovalcev skozi čas. Gre za zelo zanimivo branje. Knjiga Oražnovci ob stoletnici vselitve bo predstavljena v torek, 16. septembra 2025 ob 17. uri v Veliki predavalnici UL Medicinske fakultete, Korytkova 2. 

Izdajo knjige Oražnovci ob stoletnici vselitve je navdihnila knjiga z naslovom Oražnovci: Utrinki iz življenja v Oražnovih domovih, ki sta jo leta 2009 uredila Jure Klanjšček in doc. dr. Luka Roškar.

Vljudno vabljeni. 

Več o Oražnovi zapuščini:

ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka. Dr Ivan Oražen (1869-1921) = Dr. Ivan Oražen (1869-1921). Medicinski razgledi : [medicinski pregledni, strokovni in raziskovalni članki]. [Tiskana izd.]. dec. 2011, letn. 50, št. 4, str. 477-489, ilustr. ISSN 0025-8121. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 29426905]

https://medrazgl.si/arhiv/mr11_4_101.pdf

 

ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka, ŠTOLFA, Franc. Dr. Ivan Oražen : (1869-1921) : dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998. 139 str., ilustr. ISBN 961-6264-03-6. [COBISS.SI-ID 78541824]

www.mf.uni-lj.si/o-fakulteti/o-fakulteti/oraznova-zapuscina

Besedilo pripravila: red. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec
*Slikovno gradivo je iz fototeke Inštituta za zgodovino medicine UL MF.

Knjiga Oražnovci ob stoletnici veslitve. Fotografija: Metod Perme/UL MF 

Letošnje srečanje vseh generacij Oražnovcev, ki ga je leta 1998 začel prof. dr. Stane Repše in poteka približno na štiri leta v Kostanjevici na Krki, rojstnem kraju dr. Ivana Oražna. Fotografija: Marko Pleterski 

Pogrebni sprevod ob smrti dr. Ivana Oražna pred Narodnim domom v Ljubljani.*

Dr. Ivan Oražen, pastel Janeza Plestenjaka iz leta 1997. Shranjen na Oražnovi domačiji v Kostanjevici na Krki.*

Dr. Ivan Oražen, zdravnik prostovoljec v niški bolnišnici med prvo balkansko vojno l. 1912. Na fotografiji je osebje niške bolnišnice. Oražen sedi prvi na desni. Na poziv srbskega Rdečega križa za pomoč ranjenim vojakom se je Oražen z nekaterimi slovenskimi zdravniki Edom Šlajmerjem, Otmarjem Krajcem in Ivanom Premrovom podal v Srbijo.*

Oljna slika dr. Ivana Oražna akademskega slikarja Ivana Vavpotiča (olje na platnu, 58x30 cm). Hrani Dekanat Medicinske fakultete. Leto nastanka ni znano, najverjetneje pred prvo svetovno vojno. Na sliki sta pomembna atributa Oražnovega življenja: sokol, kot simbol njegovega sokolskega poslanstva in Kostanjevica, ki ga je vse življenje vezala na dom in Dolenjsko. (Reprodukcija J. Simončič.)*

Soproga Evgenija Auer, poročena Oražen (1876-1919).*