Ob svetovnem dnevu medicinske etike, 18. septembra 2026
Osemnajstega septembra 2026 obeležujemo svetovni dan medicinske etike, dan, ki nas opominja na temeljno poslanstvo zdravniškega poklica: služenje človeku, varovanje njegovega dostojanstva ter spoštovanje življenja, zaupanja in poklicne odgovornosti.
Le približno mesec dni po končanem sojenju nacističnim zdravnikom na nürnberškem procesu je bilo 18. septembra 1947 ustanovljeno Svetovno zdravniško združenje (World Medical Association). Izkušnja tega zgodovinskega obdobja je človeštvo zavezala k jasnemu spoznanju, da medicinsko znanje brez etične odgovornosti ne more služiti svojemu najvišjemu namenu. Nürnberški kodeks je zato postal trajen opomin in temeljni mejnik v razumevanju etičnih dolžnosti zdravnikov, zlasti na področju kliničnih raziskav.
Svetovno zdravniško združenje, ki danes povezuje 117 nacionalnih članic, je skozi desetletja svoje delovanje pomembno posvetilo oblikovanju, varovanju in razvijanju načel medicinske etike. Ta načela so bila izražena v deklaracijah, ki nosijo imena mest, v katerih so potekala zasedanja združenja: v Ženevski, Helsinški, Tokijski in Tajpejski deklaraciji. Vsaka izmed njih je v svojem času in tudi danes pomemben temelj etičnega kliničnega, raziskovalnega in poklicnega ravnanja.
Na pobudo Svetovnega zdravniškega združenja se nacionalne članice vsako leto na njegov ustanovitveni dan spomnijo pomena medicinske etike in z različnimi dejavnostmi poudarijo njeno nenadomestljivo vlogo v zdravstveni stroki in družbi. Svetovni dan medicinske etike je zato priložnost za premislek o tem, kaj pomeni biti zdravnik, raziskovalec, učitelj in sodelavec v službi človeka.
Slovenska medicina ima pred in po drugi svetovni vojni bogato izročilo strokovnjakov, ki so pravočasno prepoznali pomen deontologije in medicinske etike, ju razvijali, poučevali in vgrajevali v strokovno ter akademsko življenje. Prof. dr. Alfred Šerko, dr. Jože Potrč, akademik prof. dr. Janez Milčinski, prof. dr. Anton Dolenc, akademik prof. dr. Jože Trontelj in prof. dr. Jože Balažic so med tistimi osebnostmi, ki so s svojim delom trajno zaznamovale zgodovino medicinske etike v Sloveniji in ki jo zdaj nadaljujejo sodelavke in sodelavci Katedre za medicinsko etiko Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete.
Vsi so znova in znova poudarjali, da medicinska etika ne temelji zgolj na pravilih, predpisih ali strokovnih smernicah, temveč predvsem na človeških vrlinah: odgovornosti, vestnosti, sočutju, pravičnosti, spoštovanju in zaupanju. Te vrline ostajajo temelj moralnega človeka in zdravnika nekoč, danes in v prihodnje.
Tudi v času hitrega razvoja umetne inteligence mora ostati zdravniška zaveza, da nobena tehnologija ne sme omajati temeljnih etičnih načel medicine niti nadomestiti moralne presoje zdravnika v odnosu do bolnika. Umetna inteligenca je lahko pomembno orodje, ne more pa nadomestiti zdravnika kot človeka z vestjo, odgovornostjo in vrednotami.
Zaveza med zdravnikom in bolnikom zato ostaja ena najglobljih etičnih vezi v medicini. Kot je zapisal akademik prof. dr. Janez Milčinski:
»Iz oči v oči se najdeta človek bolnik s svojim strahom pred boleznijo, bolečino in smrtjo ter s svojim zaupanjem v zdravnika in človek zdravnik s svojim znanjem in negotovostjo, z zavestjo odgovornosti in strahom pred napako, s svojo vestjo. Srečata se bolnikovo zaupanje in zdravnikova vestnost, neogibna pogoja za dobro zdravljenje. Dve lastnosti, ki ju ni mogoče ne predpisati ne meriti, za kateri pa vsi čutimo, da brez njiju ne gre.« Vir: Medicinska etika in deontologija, akademik prof. dr. Janez Milčinski, Ljubljana, 1982, str. 27.
Ob svetovnem dnevu medicinske etike izražamo željo in vero, da bi v našem strokovnem in družbenem prostoru tudi v prihodnje prevladovali razum, odgovornost, spoštljiv dialog ter iskrena prizadevanja za dobro človeka-bolnika. Naj nas ta dan spomni, da smo poklicani biti danes boljši, kot smo bili včeraj — predvsem v odnosu do bolnikov, njihovih bližnjih ter sodelavcev in vseh, ki nam zaupajo.
Katedra za medicinsko etiko UL MF