Seznam rednih profesorjev izvoljenih na Senatu UL v letu 2021

 

Seznam rednih profesorjev izvoljenih na Senatu UL v letu 2021 (zaposleni ter habilitirani na UL MF ) 

 

Prof. dr. BLAŽ MAVČIČ, dr. med., je v letu 2001 diplomiral in 2007 doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Ortopedski kliniki, UKC Ljubljana, kjer je 2009 zaključil specializacijo iz ortopedske kirurgije, od 2018 pa vodi Oddelek za tumorsko kirurgijo. Leta 2015 se je 3 mesece neprekinjeno izpopolnjeval na Medicinski univerzi v Grazu. Pri raziskovalnem delu se posveča biomehaniki kolka, preživetju kolčnih endoprotez, vplivu genskih polimorfizmov na preživetje vsadkov ter endoprotetičnim izidom onkološke ortopedske kirurgije. Njegova znanstvena bibliografija obsega 32 člankov v revijah SCI, od tega je pri 16 člankih prvi ali vodilni avtor. H-indeks znaša 10, izkazuje 433 čistih citatov in 547 vseh citatov v WoS. Je koordinator za program Erasmus na Katedri za ortopedijo, predava na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti UL ter na doktorskem študiju Biomedicina. Bil je mentor pri dveh doktoratih, dve od študentskih raziskovalnih nalog pod njegovim mentorstvom pa sta bili nagrajeni s fakultetno Prešernovo nagrado.


Prof. dr. POLONA JAKI MEKJAVIĆ, dr. med., je študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani končala leta 1990 in specializacijo iz oftalmologije leta 1996. Izpopolnjevala se je Veliki Britaniji na Moorfields Eye Hospital v Londonu in na John Radcliffe Hospital v Oxfordu ter na Finskem na Helsinki University Central Hospital (HUS). Zaposlena je na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Klinično se ukvarja predvsem z diagnostiko in zdravljenjem bolezni mrežnice, to dejavnost vodi na Očesni kliniki in je predsednica Sekcije za mrežnico pri Združenju oftalmologov Slovenije. Raziskovalno se ukvarja s starostno degeneracijo makule in z vplivom ekstremnih okolij, kot so spremenjen okoljski tlak, temperatura, delež kisika in težnost, na oko in vid. Je predstojnica Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, organizira in vodi tudi številna mednarodna specialistična izobraževanja s področja diagnostike in zdravljenja bolezni mrežnice.

Prof. dr. SONJA PRAPROTNIK, dr. med., je študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani končala leta 1980. Od leta 1985 je zaposlena na Kliničnem oddelku za revmatologijo,  UKC Ljubljana, od leta 2000 je vodja kliničnega dela. Decembra 1996 je kot prva v Sloveniji opravila magisterij iz revmatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 2001 pa doktorat. Novembra 2002 je bila izvoljena v naziv docenta in oktobra 2009 v naziv izredne profesorice za predmet Interna medicina. Objavila je 90 člankov v mednarodnih revijah, ki jih indeksira SCI, ima več kot 5000 čistih citatov in Hirschev indeks 26. Je avtor 4 poglavij v mednarodnih monografijah in učbenikih. Skupaj z raziskovalno skupino iz Izraela so prvi opisali protitelesa proti endotelnim celicam. Je predstavnica Slovenije v Evropski raziskovalni skupini za Sjögrenov sindrom. Bila je član skupine, ki je oblikovala merila za specializacijo iz revmatologije v Evropi (UEMSA). 

Prof. dr. JANEZ ŽGAJNAR, dr. med. je diplomiral leta 1991 na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2004 tudi doktoriral. Leta 1998 je opravil specialistični izpit iz splošne kirurgije. Kot kirurg je zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Celotno leto 2000 se je usposabljal na Evropskem onkološkem inštitutu v Milanu (IEO). Leta 2005 je bil izvoljen v naziv docent na katedri za kirurgijo MF v Ljubljani, leta 2010 prvič v naziv izrednega profesorja in v naziv rednega profesorja junija 2021. Leta 2016 je prebil tri mesece kot vabljeni profesor na IEO v Milanu. Od leta 2007-2015 je bil strokovni direktor OI. Je član izvršnega odbora Odseka za kirurgijo dojk pri UEMS, Bruselj. V domačem okolju je bil aktiven v organizaciji in kot predavatelj več desetin strokovnih prireditev. Večino raziskovalnega dela je opravil na področju raka dojk. Vodi raziskovalni program ARRS s področja onkološke genetike. Je avtor in soavtor 66 člankov v revijah z IF ter avtor več poglavij v domačih in enem tujem učbeniku. 

Prof. dr. TATJANA STOPAR PINTARIČ, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti UL leta 1990. Specializacijo iz antesteziologije, reanimatologije in intenzivne terapije je dokončala leta 1999, evropski izpit pa leta 2000. Od leta 1991-2007 je bila zaposlena na Onkološkem inštitutu s prekinitvijo 2000-2001 zaradi delovanja na »University of Texas Medical School« kot konzultant in gostujoči profesor. Od 2007 dalje je zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, od leta 2015 na Inštitutu za anatomijo kot višja znanstvena sodelavka. Doktorirala je leta 2007. Naziv izredne profesorice za anesteziologijo z reanimatologijo je pridobila leta 2016. Pred doktoratom je kot mlada raziskovalka eno leto delovala na Univerzi McGill v Montrealu, po doktoratu pa je 3 mesece na Univerzi na Reki, Hrvaška. Znanstveno delo in bibliografija obsegata 37 člankov v revijah, ki jih indeksirata SSCI, v katerih je bila 22 krat prva ali zadnja avtorica. Bila je mentor štirim doktorantom in dvem študentskim Prešernovim nalogam. Leta 2019 je prejela plaketo za vrhunske znanstveno-raziskovalne dosežke v UKC Ljubljana. 

Prof. dr. MATEJ CIMERMAN, dr. med., je diplomiral leta 1984 na MF v Ljubljani. Magisterij je opravil na Medicinski fakulteti v Zagrebu 1992. Specializacijo iz kirurgije je zaključil 1992 in se takoj zaposlil na KO za travmatologijo UKCL. Izpopolnjeval se je na Dunaju in Ulmu (AO International Fellow). 1993 je postal asistent na MF Univerze v  Ljubljani. Leta 2004 je doktoriral, postal docent in nato izredni profesor kirurgije. Od 2005 do 2009 je bil pomočnik strokovne direktorice UKCL za področje izobraževanja, od 2013 pa je predstojnik KO za travmatologijo UKCL. Od 2013 je član Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za Zdravje RS, od 2014 pa je republiški koordinator za travmatologijo. Je član večih mednarodnih združenj. Od 2009 do 2015 je bil v svetu AOTrauma Europe, od 2015 do 2018 pa je bil izvoljen za predsednika te organizacije (AOTrauma je najprestižnejša mednarodna organizacija za kirurgijo zlomov). Posebej se ukvarja s kirurgijo medenice in raziskuje možnosti modernega predoperativnega planiranja.

Primarij prof. dr. DANICA ROTAR PAVLIČ, dr. med., je diplomirala leta 1988 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Doktorat je opravila na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 2006. Specializacijo iz družinske medicine je končala leta 2003. Na Medicinski fakulteti je bila v preteklosti zaposlena v okviru raziskovalnih projektov PREDICT, CRP M3-01 78-0381-06, PRO-Qalist in PHAMEU. Leta 2010 je bila izvoljena v naziv docentka, leta 2016 v naziv izredna profesorica, leta 2021 pa v naziv redna profesorica. V letih od 2013 do 2021 je bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu, v mandatu predsednika zdravniške zbornice prim. Andreja Možine je bila predsednica Odbora za pravno-etična vprašanja pri zdravniški zbornici Slovenije. 29. 10. 2021 je potekel mandat predsedovanja Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Prof. Rotar Pavličeva je članica Zdravstvenega sveta. Je mentorica pri 26 specialističnih nalogah, 2 specializacijah iz družinske medicine, 3 znanstvenih magisterijih, 2 doktoratih in 2 fakultetnih Prešernovih priznanjih. Objavila je 64 izvirnih znanstvenih člankov, Hirchev indeks znaša 14, število čistih citatov pa znaša 1939.  

Prof. dr. BORUT KOBAL, dr. med., je diplomiral na Medicinski fakulteti Ljubljana leta 1982, specialistični izpit iz ginekologije in porodništva je opravil leta 1993. Doktoriral je iz področja gin. in por. leta 1992. Zaposlen je v UKC na KO za ginekologijo, kjer je bil do leta 2020 predstojnik. Skupaj s sodelavci je uvedel minimalno kirurško zdravljenje v ginekološko onkologijo, metode ohranitve reproduktivne funkcije, ter izboljšal kirurško zdravljenje raka jajčnika. Na MF v Ljubljani je zaposlen od leta 2000, v letih 2006 do 2010 je bil tudi predstojnik  Katedre. Je gostujoči profesor na Universita La Sapienza v Rimu in Medicinski fakulteti v Tuzli. Je mentor pri 8 specializacijah, 3x somentor pri tujih specializantih, 1x mentor pri opravljenem doktoratu. Redno objavlja znanstvene prispevke iz ginekološke kirurgije in onkologije. Je urednik ter soavtor v štirih slovenskih učbenikih. V raziskovalnem delu je bil in je nosilec več domačih in mednarodnih projektov. Je recenzent pri revijah, kot npr. Journal of Ovarian research.

Prof. dr. ZLATKO FRAS, dr. med., je na UL MF diplomiral 1990, prejel je nagrado za študentsko raziskovalno delo, bil je glavni urednik Medicinskih razgledov. Ima specializacijo iz (1) interne medicine, ter (2) kardiologije in vaskularne medicine. Zaposlen je na Interni kliniki UKCL, od 2008 kot strokovni direktor, ter kot učitelj na UL MF. Doktorsko disertacijo je obranil 2007. Strokovno in znanstveno je usmerjen na področji ateroskleroze in preventivne kardiologije, na ključne teme je izvedel številna vabljena predavanja na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. Registrirana bibliografija obsega >700 enot, h10-indeks = 41 (po SICRIS). 2001 je bil imenovan za Fellow of the European Society of Cardiology, 2012 izvoljen kot Fellow of the American College of Cardiology, od 2017 je redni član Slovenske medicinske akademije. Kot gostujoči profesor je deloval na Emory University (Atlanta, ZDA), University of California Irvine (ZDA), ter National University of Ireland Galway. Je predsednik Združenja kardiologov Slovenije in predsedujoči RSK ter Strokovnemu svetu internističnih strok pri SZD. Na področju podiplomskega izobraževanje zdravnikov je aktivno deloval doma (ZZS) in v tujini, 2 mandata (2006-2012) je predsedoval Evropski zvezi zdravnikov specialistov (UEMS). Od ZZS je prejel najvišje stanovsko – Hipokratovo - priznanje (2016).