Seznam rednih profesorjev, izvoljenih na Senatu UL v letu 2023

Prof. dr. Irena Klavs, specialistka epidemiologije in javnega zdravja, habilitirana na Katedri za javno zdravje, je doktorirala na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino Univerze v Londonu, kjer je bila kasneje habilitirana kot Honorary Senior Lecturer. Zaposlena je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Koordinira delo v zvezi z okužbo s HIV, spolno prenesenimi okužbami, hepatitisi in bolnišničnimi okužbami. Bila je glavna raziskovalka pri treh slovenskih nacionalnih raziskavah bolnišničnih okužb v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo in dveh raziskavah življenjskega sloga, stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo v verjetnostnih vzorcih prebivalcev Slovenije. Je članica Nacionalne komisije za AIDS in Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb. Od ustanovitve je članica Posvetovalnega odbora pri Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Na NIJZ je v sodelovanju z ECDC vzpostavila Evropski program dvoletnega usposabljanja ob delu za epidemiologe. 

Prof. dr. Špela Smrkolj je zaposlena na Katedri za ginekologijo in porodništvo UL MF in je od leta 2019 njena predstojnica. Za področje habilitiranja ima obsežno bibliografijo z mednarodno odmevnostjo. Je nosilka več raziskovalnih projektov. Od leta 2007 je sicer zaposlena na Ginekološki kliniki. Leta 2009 ji je bila s strani Svetovnega združenja ginekologov in porodničarjev med vsemi prijavljenimi kandidati podeljena nagrada Fellowship in Gynecologic Oncology, ki jo je koristila za izpopolnjevanje pri prof. dr. Cibuli na Karlovi Univerzi v Pragi. V letu 2023 ji je bila med prvimi petimi strokovnjaki iz Slovenije s strani Evropskega združenja za ginekološko onkologijo priznana subspecializacija iz ginekološke onkologije. Je predsednica Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopijo, in cervikalno patologijo, članica Strokovnega sveta za ginekologijo in porodništvo SZD in članica RSK za ginekologijo in porodništvo, od leta 2014 je vodja strokovne skupine za ginekologijo pri DP ZORA. Od leta 2018 pa je tudi pomočnica strokovnega direktorja UKC Ljubljana za izobraževanje.

Prof. dr. Tomaž Kocjan, je na UL MF diplomiral leta 1992, leta 2002 pa doktoriral. Leta 2003 je gostoval na University College in Royal Free Hospital v Londonu, Velika Britanija. Po zaključeni specializaciji iz interne medicine se je leta 1999 zaposlil na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana, kjer od leta 2014 vodi endokrinološki oddelek. Na Katedri za interno medicino, UL MF od leta 2018 poučuje endokrinologijo. Je sourednik učbenika Interna medicina. Bil je mentor dveh specializacij, enega doktorata in štirih Prešernovih nalog. Leta 2010 je prejel Lavričevo priznanje UL MF za najboljše asistentsko delo. Organiziral je >15 podiplomskih šol iz endokrinologije in osteoporoze. Strokovno in znanstveno je usmerjen v bolezni nadledvičnih žlez, primarni aldosteronizem, bolezni kosti in osteoporozo. Bibliografija obsega 491 enot, od tega 58 člankov s faktorjem vpliva, ima 2500 čistih citatov in H-indeks 24.

Prof. dr. Saba Battelino je zaposlena na Katedri za otorinolaringologijo. Je vodja Avdiovestibulološkega centra in otokirurške dejavnosti na Kliniki za ORL in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana in priznana strokovnjakinja s številnimi dosežki. Leta 1991 je zaključila študij medicine, specializacijo iz otorinolaringologije je zaključila leta 1998, po končani specializaciji se je dodatno izobraževala v tujini za kirurgijo stranske lobanjske baze. Magistrirala je leta 2003 in doktorirala leta 2012. Raziskovalna področja so fiziologija sluha, genetika izgub sluha ter novi postopki v ušesni kirurgiji. Pri slovenski zdravniški zbornici je bila Nacionalni koordinator za področje specializacij iz otorinolaringologije od leta 2012 do 2020 in je članica Republiškega strokovnega kolegija za področje otorinolaringologije. Od leta 2013 je ORL kirurški konzultant v univerzitetni otroški bolnišnici v Trstu in inštruktor na številnih mednarodnih tečajih kirurgije ušesa in stranske lobanjske baze. 

Prof. dr. Jevnikar Peter, roj. 1965 je leta 1992 diplomiral na Oddelku za dentalno medicino UL MF. Na fakulteti je leta 1997 magistriral in leta 2008 doktoriral. Zaposlen je na UKC Ljubljana kot specialist stomatološke protetike in na UL MF, kjer je pedagoško od leta 1999 deloval kot asistent, leta 2011, je bil izvoljen v naziv docenta in leta 2016 v naziv izrednega profesorja za področje stomatološke protetike. Leta 2021 je en semester deloval kot gostujoči profesor na Oddelku za stomatološko protetiko, Charité – Universitätsmedizin Berlin, Nemčija. Ukvarja se z uvedbo novih tehnologij in kliničnih postopkov pri implantno-protetični oskrbi brezzobih pacientov. Znanstveno delo obsega 40 člankov, ki jih indeksira SCI, kjer je bil 25-krat prvi ali vodilni avtor. Njegova dela so v WoS citirana več kot 1500 krat. S sodelavci Inštituta Jožef Štefan je razvil nanostrukturni aluminatni nanos, ki pomembno izboljša klinično uspešnost protetičnih del, za kar so jim podelili patent EU. Za serijo člankov o staranju zirkonijeve oksidne keramike v ustni votlini, ki jih je objavil v eni najuglednejših revij s področja stomatološke protetike ga je ARRS uvrstila med Odlične v znanosti za leto 2021. 

Prof. dr. Aleksandra Milutinović Živin je redna profesorica, zaposlena na Inštitutu za histologijo in embriologijo UL MF. Svoje raziskovalno delo usmerja v področje raziskav srca in ožilja. Predava, vodi vaje in seminarje na UL MF za študente 1. in 2. letnika splošne in dentalne medicine. Vrsto let predava in vodi vaje na Fakulteti za farmacijo smer Enoviti magistrski študij farmacija, Kozmetologija in Laboratorijska biomedicina ter na Zdravstveni fakulteti smer Fizioterapija. Po končani Veterinarski fakulteti se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za patološko fiziologijo UL MF, kjer je pod mentorstvom prof. dr. Dušana Šuputa magistrirala in pod mentorstvom prof. dr. Dušana Šuputa in somentorstvom prof. dr. Rude Zorc Pleskovič doktorirala. Kot asistentka je začela svojo pedagoško pot na Inštitutu za histologijo in embriologijo UL MF, kjer je zaposlena še danes. Končala je tudi Medicinsko fakulteto smer Dentalna medicina.

Prof. dr. Nataša Bratina, rojena 28. 6. 1964, je začela študij medicine leta 1983 na UL MF, študij je zaključila 12/1988 ter 2/1990 začela s pripravništvom v ZD Kamnik. 1. 4. 1990 se je nato zaposlila na Pediatrični kliniki in 25. 5. 1997 opravila specialistični izpit iz pediatrije. Svoje delo na področju pediatrije je od samega začetka usmerjala na področje endokrinologije in diabetesa. Aktivno je sodelovala v učnem procesu za študente pediatrije v okviru Katedre za pediatrijo, najprej kot asistentka (1994-2011), kot docentka (2011-2017) in izredna profesorica (2017-2023). Leta 1995 je pridobila naziv magistrice z raziskavo iz področja hiperholesterolemije, 2006 pa naziv doktorice znanosti z delom iz področja epidemiologije SBT1. Področja raziskovanja so bila epidemiologija sladkorne bolezni tipa 1, psihološko ozadje sladkorne bolezni, tehnološki razvoj na področju sladkorne bolezni (senzorji in črpalke). Obenem je vodila Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami, v okviru katerega je urejala revijo za paciente Sladkorčki od leta 1992 dalje. Društvo je izdalo tudi 3 prehranske priročnike za sladkorno bolezen in 2 učbenika o sladkorni bolezni. V okviru mednarodnega združenja za diabetes ISPAD je dvakrat sodelovala pri smernicah za otroka s SBT1 v šoli, pripravljen je tudi dokument “Position statement”, ki naj bi podprl dobro oskrbo otrok s SB v šolah. Doslej je napisala ali sodelovala pri 95 člankih z indeksom SCI. 

Prof. dr. Alja Videtič Paska je zaposlena na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko. Delo na Inštitutu je začela kot doktorska raziskovalka na področju genetike duševnih motenj. Njena glavna področja raziskovanja obsegajo proučevanje genetike in epigenetike samomora, ki sodi med pomembnejše slovenske javnozdravstvene probleme ter tudi depresije. V zadnjih letih pa raziskuje tudi molekularno ozadje Alzheimerjeve demence. Prof. dr. Alja Videtič Paska je vodila štiri temeljne raziskovalne projekte in štiri bilateralne projekte ARIS ter več študentskih projektov, sodeluje pa tudi pri mednarodnih projektih. Rezultate raziskovalnega dela objavila v 60 znanstvenoraziskovalnih in strokovnih člankih v domačih in mednarodnih revijah ter ima več kot 900 citatov. Za svoje delo je prejela več nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim tudi nagrado Andreja Marušiča za perspektivne raziskovalce Evropskega združenja za proučevanja samomora. Na področju pedagoškega dela je bila mentorica pri dveh doktorskih nalogah, osmih magistrskih, treh diplomskih nalogah ter dveh raziskovalnih nalogah, ki sta bili nagrajeni s fakultetnim Prešernovim priznanjem.

Prof. dr. Jelka Lindič, habilitirana na Katedri za Interno medicino, je zaposlena na Kliničnem oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana kot specialistka interne medicine in specialistka nefrologije. Strokovno in raziskovalno deluje na področju nefrologije, dialize in transplantacije, še posebej pa na ožjem področju primarnih in sekundarnih glomerulnih boleznih, preiskavah urina in zdravljenju s peritonealno dializo. Pedagoško delo opravlja na področju interne medicine od leta 1992. Vključena je bila v dodiplomski pouk pri izvajanju seminarjev in študentskih kliničnih vaj. Bila je neposredna mentorica številnim specializantom različnih internističnih usmeritev, ki so se izobraževali na bolnišničnem oddelku Kliničnega oddelka za nefrologijo. Do sedaj je bila glavna mentorica več specializantom nefrologije, ki so opravili usposabljanje z odliko, somentorica študentki pri diplomi Fakultete za farmacijo in mentorica doktorandkama podiplomskega študija na UL MF, ki sta uspešno doktorirali. 

Prof. dr. Damjan Kovač specialist internist in nefrolog, redni profesor na Katedri za interno medicino. Diplomiral je na UL MF leta 1989. Zaposlen je na Kliničnem oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana. Magisterij in doktorat je opravil s področja transplantacije ledvic. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzitetnih klinikah v Minneapolisu, Leidnu in Ženevi. Sodeloval je pri uvedbi sočasne presaditve ledvice in srca ter sočasne presaditve ledvice in trebušne slinavke. V obdobju 2012-2020 je bil predsednik Slovenskega nefrološkega društva in predsednik dveh slovenskih nefroloških kongresov. Je sourednik učbenika nefrologije Bolezni ledvic in predsednik organizacijskega odbora vsakoletne podiplomske nefrološke šole Nefrologija. Pedagoško deluje v sklopu predavanj Sečila za študente 4. letnika UL MF in kot mentor pri kliničnih vajah študentom 6. letnika UL MF. Sodeluje v raziskovalni skupini Srce in ožilje, ožje področje kliničnega in raziskovalnega dela je transplantacija ledvic, in sicer kostna bolezen po presaditvi ledvice in srčno-žilni zapleti.