Seznam rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov izvoljenih na Senatu UL v letu 2025
Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2025 s ponosom predstavljamo nove redne profesorice in redne profesorje ter znanstveno svetnico, ki s svojim znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom pomembno prispevajo k razvoju medicine in dentalne medicine ter k ugledu fakultete doma in v mednarodnem prostoru. Naziv rednega profesorja predstavlja priznanje za dolgoletno predano delo, vrhunske dosežke in zavezanost prenosu znanja na mlajše generacije. Predstavitve, ki sledijo, ponujajo vpogled v raznolike strokovne poti, raziskovalne usmeritve in pedagoško poslanstvo naših profesoric in profesorjev ter znanstvene svetnice.
Prof. dr. Nataša Debeljak poučuje medicinsko molekularno genetiko in biokemijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter je aktivna raziskovalna mentorica. Raziskovalno se posveča razumevanju molekularnih mehanizmov bolezni, v sodelovanju s kliničnimi sodelavci proučuje biološke markerje redkih bolezni. Usposabljala se je v tujini, tudi na Harvard Medical School, ZDA. V strokovno delo je vpeta kot vodja Medicinskega centra za molekularno biologijo na UL MF ter je aktivna članica v mednarodnih združenjih.
Prof. dr. Drago Dolinar je leta 2004 doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2025 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za področje ortopedija. Klinično se ukvarja z ortopedsko problematiko odraslih, zlasti z vgradnjo kolčnih in kolenskih endoprotez. Specializiran je za opravljanje minimalno invazivnih operativnih metod ter reševanja najzahtevnejših primerov na področju ortopedske kirurgije. Je vodja oddelka in dejavnosti za endoprotetično oskrbo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. Svoje delo opravlja z vrhunsko strokovnostjo, bogatimi izkušnjami in iskreno predanostjo skrbi za bolnike.
Prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac je doktorirala leta 2009 in leta 2012 specializirala iz otroške in mladostniške psihiatrije. Pedagoško deluje od leta 2015 na Medicinski fakulteti UL in Zdravniški zbornici Slovenije, kjer je mentorica doktorantom in specializantom. Od leta 2025 je predstojnica Katedre za psihiatrijo. Raziskovalno se ukvarja s področjem samomorilnosti, samopoškodovanja, osebnostnih motenj in navezanosti pri mladostnikih v čemer je prepoznana v Sloveniji in svetu.
Prof. dr. Igor Kopač se raziskovalno ukvarja z biološkimi vidiki sodobne fiksne protetike in dentalnimi materiali v stomatološki protetiki. V sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan je preučeval lastnosti kompozitov, v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo pa lastnosti dentalnih zlitin izdelanih s tehnologijo selektivnega laserskega nataljevanja. V obdobju 2007 do 2011 je bil predstojnik Katedre za stomatološko protetiko, v obdobju 2013 do 2017 pa prodekan za področje dentalne medicine.
Prof. dr. Matija Kozak je bil izvoljen v naziv rednega profesorja interne medicine leta 2025. Deluje v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani na Kliničnem oddelku za žilne bolezni, kjer poleg kliničnega dela in izobraževalnih nalog deluje tudi v raziskovalni skupini. Med raziskavami so najbolj odmevna dela o pljučni emboliji in trombozi pri nosečnicah. Na tem področju se je izpopolnjeval na Nizozemskem, v Avstriji in Italiji. V kliničnem delu pa je sodeloval pri pripravi več slovenskih priporočil – smernic za obravnavo žilnih bolnikov.
Prof. dr. Juš Kšela spada med vodilne kardiovaskularne kirurge v slovenskem in mednarodnem okolju. Znastveno-raziskovalno in strokovno se ukvarja s presaditvami srca pri otrocih in odraslih, z mehansko cirkulatorno podporo in z minimalno invazivno kirurgijo srca in ožilja. V slovensko okolje je prenesel večje število kirurških oblik zdravljenja srčno-žilnih obolenj, za kar je prejel tudi priznanje za strokovno odličnost, ki ga podeljuje UKC Ljubljana. Pedagoško deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot vabljeni predavatelj pa tudi na drugih medicinskih fakultetah doma in v tujini, kjer je mentor številnim doktorskim študentom.
Prof. dr. Alenka Mavri je specialistka interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine. Pedagoško deluje na Medicinski fakulteti od leta 2003 pri dodiplomskem in podiplomskem študiju. Znanstveno deluje na področju trombemboličnih bolezni, objavila je preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov, njen h-indeks je 19. Leta 2006 je ustanovila Sekcijo za antikoagulacijsko zdravljenje, v okviru katere vsako leto organizira podiplomske šole, zadnja leta pa tudi mesečna interaktivna virtualna izobraževanja.
Znan. svet. dr. Mirjana Liović je znanstvenica, specializirana za molekularno in celično biologijo in biokemijo dednih bolezni kože. Vodi projekte s področja keratinopatij, induciranih pluripotentnih matičnih celic in funkcionalne genomike. Ima bogate mednarodne izkušnje in je avtorica več kot 80 znanstvenih objav. Njena skupina razvija kožne organoide kot napredne in vitro modele za preučevanje kožnih bolezni. Znanja pridobljena v svojih raziskavah uporablja za razvoj inovativnih pristopov za celjenje ran.
Prof. dr. Miha Lučovnik je vodja Enote za intenzivno perinatalno medicino v ljubljanski porodnišnici. Klinično in raziskovalno se posveča kritično bolnim nosečnicam in njihovim otrokom ter razvija nove diagnostične in terapevtske pristope. Dejaven je pri izobraževanju študentov medicine in specializantov ginekologije in porodništva ter sodeluje v mednarodnih mrežah za zmanjšanje maternalne in perinatalne umrljivosti.
Prof. dr. Damjan Osredkar je vodilni strokovnjak za redke bolezni. Vodil je prvo gensko nadomestno terapijo v Sloveniji pri otroku s SMA. Ključno je sodeloval pri razvoju prve genske terapije, zgrajene s pretežno slovenskim znanjem, namenjene bolnikom s sindromom CTNNB1. Vodi klinično raziskavo na UKCL, kjer so prvega bolnika zdravili 10. decembra 2025. Je predstojnik otroške nevrologije na Pediatrični kliniki, Fulbrightov štipendist in pobudnik dobrodelnega teka Hop na Grad.
Prof. dr. Zvonka Rener Primec je doktorirala leta 2002 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podoktorsko je sodelovala v vrhunskih epileptoloških centrih v tujini. Leta 2018 je bila izvoljena v naziv izredna profesorica za področje pediatrije. Raziskovalno dela na področju epilepsij, zlasti o vplivu epileptične aktivnosti v otroštvu na razvoj možganov ter o vlogi genetike pri hipoksično ishemični okvari novorojenčkov. Objavila je 84 znanstvenih člankov v SCI citiranih revijah.
Prof. dr. Uroš Rot je predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana. Poglobljeno strokovno deluje na področju multiple skleroze in imunskih bolezni živčevja, pedagoško pa na Katedri za nevrologijo na Medicinski fakulteti. Raziskovalno se ukvarja z likvorsko diagnostiko, še posebej z biološkimi označevalci pri multipli sklerozi in drugih degenerativnih boleznih osrednjega živčevja. Med leti 2015 in 2022 je bil predsednik Združenja nevrologov Slovenije.
Prof. dr. Miran Šebeštjen je leta 2005 doktoriral na UL MF z delom Novi dejavniki tveganja za aterosklerozo-pomen in možnosti zdravljenja pod mentorstvom prof. dr. Irene Keber. Po zaključenem doktorskem študiju je izobraževanje nadaljeval na Texas Heart Institute v Hustonu, ZDA in kasneje na Medicinski univerzi na Dunaju. Bil je mentor pri 2 doktorskih nalogah ter več magistrskih in študentskih nalogah. Trenutno je njegovo raziskovanje usmerjeno v vnetne in imunološke procese ateroskleroze.
Prof. dr. Marjeta Terčelj Zorman je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1978 in je specialistka interne medicine in pnevmologije. Prvih 20 let je bila zaposlena v Kliniki Golnik, od leta 1998 dalje pa v UKC Ljubljana. Od leta 2001 do 2020 je bila predstojnica oddelka, se izpopolnjevala v bronhologiji, sodelovala v raziskavah pljučnega raka in etiopatogeneze sarkoidoze. Mentorirala je doktorande, ima obsežno bibliografijo ter je podpredsednica Komisije za medicinsko etiko RS.
Prof. dr. Aleš Tomažič je abdominalni kirurg, dejaven v onkološki, minimalno invazivni in transplantacijski kirurgiji. Uvedel je več kirurških tehnik in vzpostavil slovenski program presaditve trebušne slinavke. Raziskovalno se posveča kirurgiji trebušne slinavke, gostoval je na univerzitetnih kirurških klinikah v Heidelbergu, Innsbrucku in Leidnu, s katerimi še vedno aktivno sodeluje. Njegova znanstvena bibliografija vključuje >80 znanstvenih člankov, ki imajo >2500 citatov.
Prof. dr. Vaneja Velenik je od leta 1994 je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Bila je predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za onkologijo pri Ministrstvu za zdravje, vodja muldisciplinarnega konzilija za zdravljenje tumorjev prebavil, nacionalni koordinator za specializacijo iz Onkologije z radioterapijo, predstavnica Evropske zveze zdravnikov specialistov ter članica mednarodne komisiije za redke tumorje. Njeni znanstveni dosežki sodijo na področje rakov prebavil in genetskega polimorfizma.