Svetovni dan grškega jezika na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
UNESCO je 9. februar razglasil za Svetovni dan grškega jezika, s čimer je grščini priznal izjemen pomen pri razvoju naravoslovja, filozofije in medicine. Grški jezik predstavlja enega izmed temeljnih jezikov evropske znanstvene misli. Razvoj medicine od antičnih časov dalje je neločljivo povezan z medicinskim jezikom, ki temelji predvsem na grških in latinskih koreninah.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani smo 2. marca 2026 s svečano prireditvijo obeležili pomen grškega jezika za medicino in dentalno medicino. Na dogodku so o vlogi grškega jezika v medicinski znanosti spregovorili njegova ekscelenca Argyris Makris, veleposlanik Helenske republike v Sloveniji, gospod Haris Papadakis, konzul Helenske republike v Sloveniji, prof. dr. Sergej Pirkmajer, prodekan Medicinske fakultete, ter prof. dr. Erika Cvetko in prof. dr. Tomaž Marš.
Veleposlanik njegova ekscelenca gospod Argyris Makris je v svojem nagovoru predstavil izvor številnih besed, ki jih uporabljamo v vsakodnevni komunikaciji in katerih pomen sega tudi na področje medicine. Opozoril je na trajni vpliv grškega jezika na evropsko intelektualno tradicijo ter na dejstvo, da številni temeljni pojmi sodobne znanosti izvirajo prav iz grškega jezikovnega prostora.
Prof. dr. Sergej Pirkmajer je izpostavil, da letos obeležujemo tudi 250. obletnico rojstva Ioannisa Kapodistriasa, enega najpomembnejših grških državnikov, tesno povezanega s Koprom in Ljubljano, in osvetlil zgodovinski razvoj medicinskega strokovnega besedišča. Ob tem je poudaril, da je poznavanje terminoloških korenin ključnega pomena za razumevanje medicinskih pojmov in njihovo racionalno uporabo. Sklenil je, da bi s prekinitvijo korenin, ki segajo vse do stare Grčije, korpus medicinskih izrazov, ki se uporablja v vsakodnevni praksi, izgubil svojo globin in pomen ter postal v veliki meri nelogičen, in zato manj uporaben, zgolj mrtev nabor nerazumljivih besed.
»Medicina govori jezik, ki se je rodil v antični Grčiji. Z obeleževanjem svetovnega dne grškega jezika poudarjamo tudi intelektualno kontinuiteto medicine, saj je prav grščina omogočila, da se je medicina oblikovala kot racionalna, sistematična in znanstvena disciplina. S poučevanjem in ohranjanjem medicinske terminologije utrjujemo pomen znanstvene natančnosti in akademske odličnosti. Od Hipokrata dalje medicina razvija svojo identiteto skozi terminologijo. Ko danes izgovorimo diagnozo, zapišemo izvid ali oblikujemo znanstveno hipotezo, to storimo v jeziku, katerega grške in latinske korenine segajo več kot dva tisoč let v preteklost,« je poudaril prof. dr. Tomaž Marš.
Osrednji del prireditve je bilo predavanje gospoda Harisa Papadakisa, z naslovom »Elementi grškega jezika v sodobni medicinski terminologiji: primer negacijske alfe« (Elements of the Greek Language in Modern Medical Terminology: the Case of the Privative Alpha; «Στοιχεία της ελληνικής γλώσσας στη σύγχρονη ιατρική ορολογία: η περίπτωση του στερητικού άλφα»). V zanimivem in poučnem predavanju je predavatelj na nazoren način predstavil izvor številnih medicinskih izrazov, pri katerih se pojavlja tako imenovana negacijska alfa (privativna alfa), grški jezikovni element, ki izraža odsotnost ali zanikanje določene lastnosti oziroma stanja. Gospod Haris Papadakishas je poudaril pomen negacijske alfe v sodobni medicinski terminologiji. Privatna alfa je predpona v grškem jeziku, ki označuje pomanjkanje in ustreza priponi -less v angleščini. Indikativni primeri vključujejo besede iz medicinske terminologije, kot so apraksija, afazija, anodinija in analgetik.
Dogodek je poudaril globoko povezanost medicine z grško kulturno in znanstveno dediščino ter ponovno opozoril na pomen poznavanja medicinske terminologije kot enega temeljnih elementov medicinskega izobraževanja.
Foto: Metod Perme/UL MF
