Trideset let Katedre za družinsko medicino v Ljubljani: zgodovinski oris razvoja stroke v Sloveniji

18. 11. 2025

Razvoj družinske medicine v Sloveniji je rezultat večdesetletnega napora številnih generacij zdravnikov. Že v 70. in 80. letih se je tudi pri nas začela oblikovati ideja sodobne splošne – kasneje družinske – medicine, pod vplivom evropskih trendov, zlasti britanskega modela, ter vse večjega akademskega uveljavljanja stroke v mednarodnem prostoru.

Prvi pomembnejši korak je bila uvedba specializacije iz splošne medicine, ki je v Sloveniji postopoma nastajala od konca 60. let dalje. Specializacija, ki je potekala pod okriljem sedanjega Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je omogočila oblikovanje prvih generacij zdravnikov, ki so prepoznali potrebo po akademskem razvoju stroke. To so bili pionirji, ki so pozneje ključno prispevali k ustanovitvi katedre. To je bilo obdobje entuziazma in dela, ki je temeljilo na prepričanju, da splošna medicina potrebuje lasten raziskovalni in pedagoški proctor, če hoče preživeti kot stroka.

Prelomnica je nastopila v 90. letih, ko se je študij medicine podaljšal s petih na šest let, hkrati pa je osamosvojitev Slovenije odprla prostor za prenovo zdravstvenega sistema. Pouk družinske medicine za študente se je najprej razvijal v okviru Katedre za socialno medicino, higieno in medicino dela. Leta 1995 pa je bila na Medicinski fakulteti v Ljubljani ustanovljena samostojna Katedra za družinsko medicine s svojimi prostori na Poljanskem nasipu 58. S tem je družinska medicina postala enakovreden del univerzitetnega kurikula, z lastnim pedagoškim programom, učnimi bazami in akademskim kadrom.

V naslednjih letih je katedra hitro rasla in se vsebinsko razvijala. Dodiplomski pouk se je postupoma posodabljal, pomembno vlogo pa so imeli predvsem mentorji, ki so študentom omogočali neposreden vpogled v delo družinskih zdravnikov. Posodobljena in obvezna specializacija iz družinske medicine je omogočila izboljšanje kompetenc zdravnikov in spodbudila razvoj klinične odličnosti. V prvem desetletju tega stoletja je sledila še vzpostavitev doktorskega študija na področju družinske medicine, kar je utrdilo njen položaj kot polnopravne akademske discipline.

Slovenski strokovnjaki so postali dejavni člani evropskih mrež, kot so WONCA Europe, EGPRN in EURACT, ter prevzemali pomembne funkcije v teh organizacijah. Katedra je svetovala številnim državam jugovzhodne Evrope pri reorganizaciji primarnega zdravstva,zlasti na področju izobraževanja kar je dodatno prispevalo k njenemu mednarodnemu ugledu.

Ob trideseti obletnici Katedre za družinsko medicino se lahko upravičeno ozremo nazaj z zadovoljstvom. Iz skromnih začetkov je zrasla v mednarodno prepoznavno akademsko središče, ki pomembno oblikuje razvoj te stroke. Pred nami so novi izzivi, vendar pa trdni temelji, ki so jih postavili naši predhodniki, omogočajo samozavesten in optimističen pogled v prihodnost.

Fotografije: Arhiv Katedra za družinsko medicino, UL MF

1. Schrottovi dnevi,1997.png