UL MF gostila 17. Svetovno konferenco bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu

Slovenija je gostila 17. Svetovno konferenco bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu, ki je združevala vrhunske svetovne strokovnjake ter razprave o etičnih izzivih prihodnosti ter ključnih razmislekih o človekovem dostojanstvu.

17. Svetovna konferenca bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu, ki je potekala med 24. in 26. novembrom 2025 v Ljubljani, je v Slovenijo pripeljala najvidnejše strokovnjake iz področij bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu iz celotnega sveta. Svetovna konferenca, ki so jo gostili in soorganizirali Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, je potekala v organizaciji Mednarodnega združenja za bioetiko (International Chair in Bioethics).

V Ljubljani se je zbralo skoraj 500 strokovnjakov, znanstvenikov in panelistov iz 46. držav, kar predstavlja najobsežnejšo mednarodno udeležbo na področju bioetike, medicinske etike in zdravstvenega prava, ki jo je Slovenija kadarkoli gostila. Med njimi tudi strokovnjaki in panelisti iz Slovenije, ki so svoja strokovna področja usmerili v odgovore na najpomembnejša etična, medicinska in pravna vprašanja sodobnega časa.

Gre za dogodek, ki je prvič v zgodovini v Sloveniji združil vrhunske predstavnike medicine, prava, bioetike, znanosti in zdravstvenih organizacij z vseh kontinentov ter odprl ključne razprave o tem, kako sodobna družba razume človekove pravice, dostojanstvo, odgovornost in varnost v zdravstvu. Konferenca je naslovila temeljna vprašanja prihodnosti medicine in družbe, med drugim vpliv umetne inteligence, odgovorno uporabo biomedicinskih tehnologij, globalne zdravstvene neenakosti, pravno regulacijo biotehnologije, etiko transplantacijske medicine ter varovanje najranljivejših skupin.

V sklopu otvoritvenega dogodka 17. Svetovne konference bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu so v uvodnem nagovoru predstavniki organizatorjev osvetlili ključne cilje konference ter tudi ključne izzive, s katerimi se kot sodobna družba že soočamo in jih moramo odgovoriti za naše prihodnje generacije.

Predsednik Mednarodnega združenja za bioetiko, prof. Rui Nunes, je poudaril, da bioetika presega politične delitve in je v svojem jedru področje človekovih pravic. Po njegovih besedah je mednarodna skupnost vstopila v obdobje, ko je potreben nov globalni pristop, ki ga je strnil v vizijo »United Nations of Bioethics«, ki povezuje strokovnjake po svetu v skupno etično odgovornost.

So-predsednica konference, prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, je izpostavila dolgoleten razvoj in trdne temelje medicinske etike v Sloveniji ter dejstvo, da je interdisciplinarna zasnova konference – od medicine in prava do raziskovalnih ustanov – ključna za razumevanje izzivov, ki jih prinašata sodobna medicina in hitro razvijajoča se biomedicina. Prisotnost predstavnikov z vseh kontinentov po njenem mnenju predstavlja edinstveno priložnost za učenje, izmenjavo znanja in povezovanje različnih pogledov.

Prof. dr. Ksenija Geršak, dekanja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani poudarja, da je etika temelj sodobne medicinske izobrazbe. Kritično razmišljanje, strokovna integriteta in odgovornost so po njenih besedah ključni elementi, ki povezujejo medicino, znanost in človečnost ter so nujni za varno in pravično obravnavo bolnikov.

Na konferenci je bila posebna pozornost namenjena tudi izzivom umetne inteligence. Prof. dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, opozarja, da razvoj umetne inteligence pogosto prehiteva pravne okvire in etične smernice. »Človekovo dostojanstvo mora ostati v središču medicinskih odločitev – razvoj brez etičnih temeljev lahko ogrozi posameznika in družbo,« poudarja Cerar.

Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, izpostavlja moralno odgovornost medicine v svetu, ki se hitro spreminja. »Medicina ni le znanost – je zavezanost delati dobro. Za vsakim etičnim vprašanjem stoji človeška zgodba. Prav zato morajo inovacije služiti človeku,« je poudaril.

Globalno razsežnost razprav je dopolnil dr. Otmar Kloiber, generalni sekretar Svetovne zdravniške organizacije, ki je opozoril, da izzivi, kot so umetna inteligenca, družbene spremembe in spremembe delovanja demokratičnih institucij, zahtevajo odprt mednarodni dialog, izmenjavo izkušenj in skupno oblikovanje standardov, ki v ospredje postavljajo dostojanstvo in dobrobit človeka.

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, poudarja: “Zelo pozdravljamo, da imajo študenti medicine zdaj etiko tudi kot samostojen predmet, saj to predstavlja pomemben napredek. Ključno pa je, da se etika uči predvsem z zgledom. Moralno-etična načela morajo zato živeti v praksi vsakega zdravnika, ki je učitelj in mentor mlajšim generacijam. Zdravniška zbornica zato organizira številna izobraževanja in posvete na teme, povezane z medicinsko etiko, z namenom, da zdravniki moralna in etična vprašanja čim bolj ozavestimo in zaživimo v praksi”.

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, opozarja na izzive, ki izhajajo iz stihijskega uvajanja z UI podprtih metod v zdravnikovo vsakdanjo prakso, s katerimi želijo države kompenzirati vse večji relativni primanjkljaj zdravnikov v globalnem svetu in posledično nevarnost izgube zaupnega kontakta med bolnikom in zdravnikom, korak stran od holistične medicine.

V treh dneh so panelisti in udeleženci naslovili širok spekter aktualnih in prihodnjih izzivov bioetike, medicinske etike, biomedicine in zdravstvenega prava ter potrdili, da je prihodnost medicine neločljivo povezana s temeljitimi etičnimi premisleki, globalnim sodelovanjem in odgovornim ravnanjem z znanostjo in tehnologijo.

17. Svetovna konferenca bioetike, medicinske etike in prava v zdravstvu je Slovenijo umestila med ključne sogovornice na področju globalne medicinske etike ter utrdila njen strateški položaj v mednarodnih razpravah o prihodnosti zdravstva, človekovih pravic in etičnega upravljanja tehnološkega napredka.

Foto: Metod Perme/UL MF