Prešernove nagrade študentom UL MF za leto 2023

Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani 2023

 

Prešernove nagrade se podeljujejo vsako leto najboljšim delom, s čimer se spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne dejavnosti študentov. Dela, ki kandidirajo za Prešernove nagrade in priznanja, morajo biti izvirna, imeti jasno opredeljen raziskovalni problem in metodološki pristop, znanstveno odličnost, širino in poglobljenost teoretske zasnove, poznavanje domače in tuje literature, samostojnost, prodornost ter zmogljivost oblikovanja besedila.

Komisija za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani je za razpisno leto 2022-2023 podelila 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad, med nagrajenimi je tudi Luka Pušnik, ki je diplomiral s pohvalo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani novembra 2022. 


Luka Pušnik se je med študijem aktivno vključeval v raziskovalno delo in v letu 2022/23 zaključil raziskovalno nalogo, v kateri je pod mentorstvom doc. dr. Žige Snoja in somentorstvom prof. dr. Igorja Serše raziskoval, ali morfometrične značilnosti perifernega živca vplivajo na magnetno-resonančne difuzijske tenzorje. Delo je opravljal na visokoločljivostnem MR sistemu z uporabo močnega magnetnega polja. Po končanem študiju nadaljuje raziskovalno delo kot asistent na Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Svečana podelitev nagrad je bila 1. decembra 2023 na sedežu Univerze v Ljubljani.

Nagrajencu in mentorjema čestitamo za izjemen uspeh!
 

Prešernove.jpg

Slika: Nagrajenec in mentorja (Foto: Nebojša Tejić/STA, vir: UL)

 

Podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad in priznanj 2023

 

V razpisnem letu 2022/2023 je ocenjevalna komisija v ocenjevanje prejela 64 raziskovalnih nalog, pripravljenih v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad UL, Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad UL MF ter Pravilnikom o delovanju in organizaciji Medicinske fakultete v Ljubljani. Sodelovalo je 89 študentov medicine in 10 študentov dentalne medicine. Število nalog se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo (v letu 2022 je bilo skupaj oddanih 73 nalog).

Med oddanimi nalogami se je povečalo število tem z različnih področij dentalne medicine (skupaj 6), 46 nalog je pripadalo kliničnim področjem z ali brez sodelovanja predkliničnih somentorjev, predkliničnih nalog je bilo 10, preostale so obravnavali kot interdisciplinarne. Največ nalog je bilo s področja interne medicine, sledijo onkologija, pediatrija, nevrologija, infekcijske bolezni in ginekologija. Prvič sta bili oddani tudi dve nalogi s področja etike.

Vsi študentje in njihovi (so)mentorji so v raziskovalne naloge vložili veliko truda in časa, prav vsi zaslužijo iskreno pohvalo.

Ocenjevalna komisija je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:
-    Pravilnik o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom UL MF,
-    Merila za ocenjevanje del, ki jih študentje UL MF predložijo za Prešernovo nalogo.

V sredo, 13. decembra 2023, je dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Švab, na slavnostni prireditvi podelil fakultetne Prešernove nagrade in fakultetna Prešernova priznanja za razpisno leto 2022/2023.

Prejemniki študentskih Prešernovih nagrad Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za razpisno leto 2022/2023 sledijo po abecednem vrstnem redu prvoimenovanega avtorja ali avtorice:


Ivana Basar in Edina Toromanović za delo Črevesna mikrobiota, življenjski slog in osebnostni profil žensk z nosečnostno sladkorno boleznijo. Mentorica: izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, somentor: doc. dr. Andrej Kastrin.

Jure Bosanac in Lara Straus za delo Arterijska okvara pri srčnem popuščanju z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata. Mentor: izr. prof. dr. Borut Jug.

Pia Homan in Neža Zajšek za delo Izražanje trombospondina 2 pri kronični vnetni črevesni bolezni in njegov pomen v razvoju fibrostenoze pri Crohnovi bolezni. Mentorica prof. dr. Nina Zidar.

Zala Jagodic in Uroš Petrovič Fras za delo Vpliv cepljenja na izid COVID-19, povzročen z različico delta ali omikron. Mentorica: doc. dr. Daša Stupica.

Maruša Jerše za delo Primerjava biokemijskih in kliničnih označevalcev za opredelitev motenj cirkadianega ritma pri bolnikih z obstruktivno apnejo v spanju. Mentorica: prof. dr. Damjana Rozman, somentorica: prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.

Blaž Kociper za delo Farmakološki mehanizmi uravnavanja izražanja piruvat dehidrogenaza kinaze v kulturi skeletnomišičnih celic. Mentor: izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer, somentorica: znan. sod. dr. Katarina Miš.

Ana Mervič za delo Dolžina telomerov in polimorfizmi TERT kot biološki označevalec pri azbestnih boleznih. Mentorica: prof. dr. Vita Dolžan, somentorica:  prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek.

Teo Mlinšek in Tadej Počivavšek za delo Določitev spola in razlike v ohranjenosti DNA med arheološkimi otroškimi in odraslimi zobmi, stopalnicami in dlančnicami. Mentorica: znan. svet. dr. Irena Zupanič Pajnič.

Anja Sedej in Nika Svetina za delo Učinek fotobiomodulacije na zobna in obzobna tkiva med ortodontskim premikom zob. Mentorica: prof. dr. Ksenija Cankar, somentorica: doc. dr. Lidija Nemeth.

Tina Travnšek za delo Vpliv hidrotermalnega staranja na mehanske lastnosti visokoprosojnih dentalnih cirkonijevih oksidnih keramik. Mentor: prof. dr. Peter Jevnikar, somentor: asist. Tadej Mirt.

Lan Vukolić in Tjaš Žvar za delo Mikro RNA v zunajceličnih veziklih kot biološki označevalec za neinvazivno odkrivanje zavrnitve presajene ledvice. Mentor: prof. dr. Miha Arnol, somentorica: izr. prof. dr. Metka Lenassi.
 

Prejemniki študentskih Prešernovih priznanj Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za leto 2023 so:


Tine Bajec za delo Vericiguat in obratno preoblikovanje miokarda levega in desnega prekata pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem. Mentor: izr. prof. dr. Gregor Poglajen, somentorica: Sabina Frljak, dr. med.

Tisa Bajec za delo Vpliv poslušanja različnih glasbenih žanrov na variabilnost srčne frekvence pri starejših prostovoljcih. Mentor: izr. prof. dr. Uroš Kovačič, somentorica: asist.-razisk. dr. Maja Derlink.

Matija Barba in Urban Učanjšek za delo Vpliv bisoprolola na funkcijo kardiovaskularnega sistema in simptomatiko pri odraslih bolnikih s pokovidnim sindromom. Mentor: doc. dr. Robert Marčun, somentor: asist. dr. Boštjan Rituper.

Filip Evgen Bergant in Matic Jože Grdadolnik za delo Primerjava planarne in SPECT/CT perfuzijske scintigrafije pljuč pred operativnimi posegi. Mentorica: doc. dr. Monika Štalc, asist. Jan Jamšek.

Marko Cibula in Era Drejta za delo Napovedna vrednost lipidov in lipoproteinov za bodoče srčno-žilne dogodke. Mentor: izr. prof. dr. Miran Šebeštjen. 

Filip Cvetko za delo Vpliv rekonstrukcijskih nastavitev na diagnostično učinkovitost modelov strojnega učenja pri diagnostiki prekomerno delujočega tkiva obščitnic s pozitronsko izsevno Tomografijo. Mentor: doc. dr. Luka Ležaić, somentor dr. Sebastijan Rep.

Katarina Černač za delo Vpliv nadomeščanja inzulina z inzulinsko črpalko s sistemom napredne hibridne zaprte zanke na urejenost glikemije in zadovoljstvo oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Mentorica: doc. dr. Mojca Lunder, somentor: doc. dr. Miodrag Janić.

Žan Peter Černe za delo Vloga endoskopskega ultrazvoka pri ugotavljanju holedoholitiaze pri akutnem pankreatitisu. Mentor: doc. dr. David Drobne.

Alenka Čulk, Anja Rankovec in Janja Sedlar za delo Stereotaktično obsevanje zasevkov: rezultati zdravljenja na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Mentorica: doc. dr. Jasna But Hadžič, somentorica: doc. dr. Ivica Ratoša.

Kristina Dekleva za delo Hidroksimetilacija DNA v možganih in samomor. Mentorica: doc. dr. Katarina Kouter.

Paula Djukanović za delo Poenostavitev metode elektrookulografije. Mentorica: doc. dr. Martina Jarc Vidmar, somentorica: doc. dr. Maja Šuštar Habjan.

Alja Esih in Oscar Križanec za delo Interaktivna spletna aplikacija za napovedovanje slabših perinatalnih izidov pri nosečnostni sladkorni bolezni. Mentor: doc. dr. Andrej Kastrin.

Maja Filipič in Katja Klemen za delo Kazalci mitohondrijske disfunkcije in povezave z inzulinsko rezistenco pri otrocih in mladostnikih s prekomerno prehranjenostjo in debelostjo. Mentorica: doc. dr. Barbka Repič Lampret, somentor: izr. prof. dr. Urh Grošelj.

Dejan Firbas in Tjaša Rudolf za delo Endokrine in presnovne motnje pri odraslih bolnikih s spinalno mišično atrofijo. Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, somentor: asist. dr. Matej Rakuša.

Eva Flajnik za delo Etične dileme pri uporabi umetne inteligence v medicini. Mentor: prof. dr. Stefan Grosek, somentor: dr. Stjepan Štivič.

Melita Flander za delo Kvaliteta življenja odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Mentorica: izr. prof. dr. Katja Prokšelj.

Žan Garvas za delo Analiza izražanja izbranih molekul mikro-RNA v zunajceličnih veziklih pri pacientih z rakom glave in vratu. Mentorica: izr. prof. dr. Petra Hudler.

Andraž Jahič in Primož Burkat za delo Analiza telesne dejavnosti študentov medicine in njen vpliv na telesno sestavo študentov medicine. Mentorica: izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Eva Jamnik za delo Ocena funkcionalnih in strukturnih sprememb makule pri pacientih s kroničnim diabetičnim makularnim edemom na vzdrževalni terapiji z zaviralci VEGF. Mentorica: doc. dr. Mojca Urbančič.

Benjamin Jezernik, Ingrid Tušar in Matic Cesar za delo Vpliv električnega spodbujanja avrikularne veje vagusa na breme preddvornih aritmij pri bolnikih s paroksizmalno preddvorno fibrilacijo. Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Šinkovec.

Jan Kafol in Miha Kerin za delo Način zdravljenja in prognoza bolnikov z akutnim pankreatitisom in večorgansko okvaro. Mentor: prof. dr. Marko Noč, somentor: doc. dr. Peter Radšel.

Zala Kogoj in Lana Lah za delo Vpliv hrupa na fiziološke parametre novorojenčkov. Mentorica: prof. dr. Darja Paro-Panjan, somentorica: doc. dr. Jana Lozar Krivec.

Julija Kalcher in Vid Rotvejn Pajič za delo Etični vidiki cepljenja zdravstvenih delavcev. Mentor: izr. prof. dr. Urh Grošelj, somentorica: Meta Rus, dr. med.

Chiara Kovačič in Nika Korelc za delo Vloga biokemičnih in citokinskih označevalcev slini pri nosečnostni sladkorni bolezni. Mentor: doc. dr. Andrej Kansky, somentorica: izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič.

Mia Krebs za delo Opredelitev kliničnih parametrov, ki nakazujejo možnost prisotnosti tumorja pri akutnem vnetju slepiča. Mentor: prof. dr. Aleš Tomažič, somentorica: Urška Kogovšek, dr. med.

Tina Lapajne in Lara Lojen Valentak za delo Priprava endometrija za prenos zamrznjenih zarodkov v povezavi s perinatalnimi izidi. Mentorica: doc. dr. Tanja Burnik Papler, somentorica: doc. dr. Nina Jančar.

Lucija Lucie Laubry in Urška Kržišnik za delo Vpliv debelosti na biokemijske in strukturne lastnosti skeletnih mišičnih vlaken. Mentor: doc. dr. Nejc Umek, somentorica: prof. dr. Erika Cvetko.

Matej Lokar za delo Motnje dihanja pri pacientih z nevrodegenerativnimi oblikami parkinsonizma. Mentor: doc. dr. Dejan Georgiev.

Mineja Leban za delo Dejavniki tveganja za trombembolične dogodke pri otrocih. Mentorica: doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, somentor: doc. dr. Marko Kavčič.

Tjaša Okleščen za delo Ocena izgube zobnih tkiv pri brušenju za keramične prevleke in estetske luske z intraoralnim skenerjem. Mentor: izr. prof. dr. Čedomir Oblak, somentorica: asist. Sonja Žarković Gjurin.

Manca Pavec za delo Padec hemoglobina in tekočinska bilanca po operacijah benigne patologije rodil. Mentorica: izr. prof. dr. Helena Ban Frangež.

Lara Peterlin in Nina Žugelj za delo Analiza zaznave obrazov pri bolnikih z okvaro vida z uporabo očal za navidezno resničnost in biometrijo. Mentorica: doc. dr. Ana Fakin.

Dushica Prodanova in Ana Starc za delo Primerjava kvantitativnih ultrazvočnih parametrov za oceno stopnje mitralne regurgitacije. Mentorica: doc. dr. Marta Cvijić.

Petra Prosen in Manja Vidic za delo Psihofizikalni dejavniki tveganja za bolečino po operativnem zdravljenju zloma distalnega radiusa. Mentorica: izr. prof. dr. Maja Šoštarič, somentorica: doc. dr. Neli Vintar.

Uršula Julija Sajko in Luka Korent za delo Vpliv dodatka vitamina D na stanje obzobnih tkiv pri osebah s sladkorno boleznijo in parodontalno boleznijo. Mentor: doc. dr. Rok Schara, somentor: asist. dr. Aleš Skvarča.

Marjeta Sraka za delo Imunohistokemična analiza izražanja glukokortikoidnih receptorjev pri zgodnjem raku dojk in njihov vpliv na odgovor na zdravljenje z neoadjuvantno sistemsko terapijo. Mentorica: doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, somentorica: asist. dr. Barbara Gazić.

Špela Šebenik in Katja Vuk za delo Učinek naravnega izvlečka medicinske konoplje na zmanjšanje hudih vedenjskih težav pri otrocih z avtizmom. Mentor: prof. dr. David Neubauer, somentorica: dr. Maja Jekovec Vrhovšek.

Urh Šenk in Bernard Čižman za delo Genetsko ozadje visoke kratkovidnosti pri otrocih. Mentorica: doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, somentorica: izr. prof. dr. Karin Writzl.

Anja Šerbec za delo Spremembe strukturnih in morfoloških značilnosti humanih skeletnih mišičnih vlaken pri sladkorni bolezni tipa 2. Mentor: doc. dr. Nejc Umek, somentorica: prof. dr. Erika Cvetko.

Živa Šubic za delo Ugotavljanje uspešnosti zdravljenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo z naprednimi zdravili v prvi liniji. Mentor: doc. dr. Gregor Novak.

Ariana Šuligoj za delo Klinične značilnosti alergije za mačko. Mentor: prof. dr. Mitja Košnik, somentorica: dr. Ana Koren.

Valerija Todić za delo Zapleti osrednjih žilnih katetrov pri kritično bolnih otrocih. Mentorica: doc. dr. Petja Fister, somentor: doc. dr. Domen Plut.

Ana Trebše za delo Odkrivanje morebitnih genetskih vzrokov pri otrocih s cerebralno paralizo. Mentor: izr. prof. dr. Damjan Osredkar, somentorica: Anja Troha Gergeli.

Urša Varga za delo Uporaba intraaortne balonske črpalke pred nujno kirurško revaskularizacijo miokarda. Mentor: doc. dr. Peter Radšel.

Eva Veršič za delo Morfološke značilnosti zobnih lokov in značilnosti griza pri otrocih z enostransko shizo v obdobju mlečnega zobovja. Mentorica: izr. prof. dr. Martina Drevenšek, somentorica: dr. Alja Plut.

Katja Vojkovič in Irena Tavčar za delo Ocena barvnega vida pri dojenčkih in malčkih. Mentorica: doc. dr. Manca Tekavčič Pompe.

Žan Milan Žujić in Rok Renko za delo Vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na funkcijo kardiovaskularnega sistema pri odraslih bolnikih. Mentor: doc. dr. Robert Marčun, asist. dr. Boštjan Rituper.


Vsem sodelujočim čestitamo za uspešno raziskovalno delo!


Omenjene naloge bodo na izposojo v Centralni medicinski knjižnici.