Katedra za radiologijo

Zgodovina katedre

 

Splošno medicinsko rentgenologijo in radioterapijo so na nepopolni Medicinski fakulteti vključili v seznam obveznih predmetov 18. marca 1941. Predaval je prof. dr. Josip Hebein, ki je bil z dekretom Ministrstva za prosveto v Beogradu sprva imenovan za honorarnega predavatelja. Leta 1945, ko je Rentgenološki in radiološki zavod postal učni zavod, pa je postal njegov redni član in predstojnik katedre. Njegova poglavitna naloga je bila izobraževanje bodočih zdravnikov, ki jim je v 5. in 6. semestru predaval osnove rentgenologije in radioterapije. Pedagoško delo je opravljal sam do leta 1948, ko se mu je pridružil takratni specializant rentgenologije Stanko Hernja, ki je bil isto leto imenovan v asistenta na Medicinski fakulteti. Leta 1946 je prof. dr. Hebein predlagal Fakultetnemu svetu Medicinske fakultete ločitev tedaj združenih Rentgenološkega inštituta in Zavoda za novotvorbe, ki sta se po dejavnosti povsem razlikovala. Tako je Medicinska fakulteta že naslednje leto ustanovila ločeno Katedro za onkologijo in radioterapijo v okviru Inštituta za onkologijo ter Katedro za radiologijo.

Po upokojitvi prof. Hebeina leta 1961 je mesto predstojnika prevzel prof. dr. Stanko Hernja in delo opravljal do leta 1981. Na Katedri so v tem obdobju delovali tudi štirje asistenti: poleg Mire Vurnik Žumer še Ludvik Tabor, Jože Stropnik in Ivo Obrez, ki so bili vsi kasneje habilitrani za profesorje Medicinske fakultete.

Leta 1981 je mesto predstojnika prevzel prof. dr. Ludvik Tabor, ki je funkcijo opravljal do leta 1993. Katedra je pridobila štiri nove člane: asistente Vladimirja Jevtiča, Eriko Brenčič, Dušana Pavčnika in Živo Zupančič. Leta 1993 je postal predstojnik Katedre prof. dr. Vladimir Jevtič. Tedanji ekipi katedre sta se v tem obdobju pridružila še izr. prof. dr. Miloš Šurlan in asist. mag. Pavel Berden. V skladu s trendi je bila Katedra za rentgenologijo preimenovana v Katedro za radiologijo Medicinske fakultete. Katedra je pridobila štiri habilitirane asistente: Dubravko Bračiko Vidmar, Jerneja Knifica, Maksimilijana Kadivca in Tomaža Šerugo. O strokovnem napredku priča tudi večje število habilitiranih uslužbencev Katedre – število asistentov se je do leta 2003 zvišalo, novi sodelavci so postali: asist. Marija Dolenšek, asist. mag. Mojca Glušič, asist. mag. Dimitrij Kuhelj, asist. Nuška Pečarič Meglič, asist. mag. Peter Popović, asist. mag. Igor Požek, asist. mag. Katarina Šurlan Popović in asist. Vladka Salapura. Leta 2009 so bili stalni člani Katedre za radiologijo Medicinske fakultete: predstojnik prof. dr. Vladimir Jevtič, asist. dr. Živa Zupančič, asist. mag. Zoran Miloševič, asist. mag. Katarina Šurlan Popović in asist. mag. Aleš Koren.

Na pobudo dekana in s podporo dekanskega kolegija se je leta 2007 Katedra za radiologijo Medicinske fakultete preimenovala v Katedro za slikovno diagnostiko, kljub nasprotovanju predstojnika, članov katedre in strokovne radiološke dejavnosti v Republiki Sloveniji. Leta 2010 se je iztekel mandat dolgoletnemu predstojniku prof. dr. Vladimirju Jevtiču. Dekan je na mesto vršilke dolžnosti predstojnice Katedre imenoval specialistko nuklearne medicine, doc. dr. Simono Gaberšček. Tako je prvič v dolgi zgodovini Katedre vodenje prevzel neradiolog. Leta 2011 pa je dekan imenoval novega vršilca dolžnosti, prav tako specialista nuklearne medicine, prof. dr. Sergeja Hojkerja, ki je, kot prvi neradiolog, postal tudi stalni član Katedre. Po izteku enoletnega mandata je ob soglasni podpori vseh članov Katedre vodenje le-te ponovno prevzela specialistka radiologije, doc. dr. Katarina Šurlan Popović.

V študijskem letu 2009/2010 se je na Katedri pričel izvajati pouk po bolonjski reformi. Radiologi se vanj vključujejo s predavanji, seminarji in vajami že v tretjem letniku v okviru predmeta Preiskovalne metode in sodelujejo skoraj pri vseh kliničnih sklopih prenovljenega pouka do šestega letnika študija. Pod vodstvom trenutne predstojnice je Katedra zaradi večjega obsega dela pridobila nove habilitirane učitelje: izr. prof. Damjano Ključevšek, doc. dr. Majo Mušič, asist. dr. Mateja Vrabca, asist. dr. Mirana Jeromla, asist. dr. Žigo Snoja, asist. Matjaža Vrtovca, asist. Manco Garbajs, asist. Barbaro Rus Gadžijev, asist. Aleksandra Marina, asist. Domna Pluta, asist. Urško Lamot in asist. Jerneja Avsenika. Leta 2018 se je Katedra ponovno preimenovala v Katedro za radiologijo.

Skozi zgodovino Katedra in Klinični inštitut za radiologijo dobro sodelujeta na raziskovalnem področju in področju izobraževanja študentov.

Povzeto po knjigi ZGODOVINA RADIOLOGIJE IN INŠTITUTA ZA RADIOLOGIJO UKCL (1923-2013) avtorice prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec, dr. med.

IMG_9110.JPG
PREDSTOJNICA
izr. prof. dr. Katarina Šurlan Popović
NASLOV
Zaloška cesta 7, Ljubljana
EMAIL
radiologija(at)mf.uni-lj.si
URADNE URE
Po predhodnem dogovoru po e-pošti.