SLO ENG

Inštitut za zgodovino medicine
Zaloška 7a
1000 Ljubljana

telefon: +386 1 522 45 49, 041 327 935
Faks: /
e-pošta:

Natisni Nastavitve

Predstavitev inštituta

IZM(Foto: Jelka Simončič)

Leta 1919 ustanovljena nepopolna Medicinska fakulteta v Ljubljani je 1934. vpeljala v učni program nov predmet, zgodovino medicine. Takoj po drugi svetovni vojni in ustanovitvi popolne Medicinske fakultete v Ljubljani, je bil 1945 ustanovljen Inštitut za zgodovino medicine kot pedagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova.

Prvo predavateljsko mesto za zgodovino medicine je zasedel ljubljanski ginekolog in porodničar dr. Ivan Pintar (1888-1963). Na to mesto se je habilitiral z disertacijo Medikokirurški učni zavod v Ljubljani med leti 1782 in 1848 (1939). Svoje znanje in entuziazem je prenašal na študente, predvsem pa v njih vzgajal čut za korenine njihove stroke in pomen poznavanja strokovnega razvoja ter njegovih protagonistov skozi čas. V letu 1950 je izdal učbenik Kratka zgodovina medicine, prvo tovrstno slovensko knjigo. Predavanja je na Medicinski fakulteti opravljal vse do smrti. Široko razgledanemu in za stanovstvo zavzetemu zdravniku dr. Pintarju je bila leta 1926 zaupana funkcija predsednika Slovenskega zdravniškega društva. V letih 1924-1933 je urejal Glasilo Zdravniške zbornice za Slovenijo, za Slovenski biografski leksikon je spisal okoli 130 gesel ter objavljal zgodovinsko medicinske članke v različnih strokovnih revijah in drugod. S svojim delom je utrl pot novim generacijam zgodovinarjev medicine na Slovenskem.

Po Pintarjevi smrti je bila stolica za zgodovino medicine debelo desetletje prazna in so predavanja nadomeščali honorarni suplenti, dokler ni leta 1976 dr. Peter Borisov (1921-2011) profesionalno zasedel tega delovnega mesta in se habilitiral za docenta z disertacijo Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem (1977). Prof. Borisov je vpeljal ločena predavanja za študente splošnega oddelka medicine in stomatologije. Pripravil je tudi skripta iz zgodovine medicine in zgodovine stomatologije ter knjigo Zgodovina medicine (1985). Kot ginekolog se je lotil tudi razvoja te stroke na Slovenskem in objavil monografijo Razvoj ginekologije in porodništva na Slovenskem (1994). Nadaljeval je z zbiranjem predmetov iz slovenskega zdravstva in jih na Inštitutu uredil v razstavo. Objavil je številne zgodovinskomedicinske članke, ki jih je objavljal v domačih in tujih strokovnih revijah. Mesto predstojnika je zasedal do upokojitve leta 1991.

Mesto prof. Borisova je zasedla zdravnica Zvonka Zupanič Slavec. Za predavateljico se je habilitirala z disertacijo Identifikacija in identiteta lobanj grofov Celjskih. Leta 1993 se je zavzela za institucionalizacijo zbirke v Slovenski zdravstveni muzej ter nadaljevala z zbiranjem najrazličnejših gradiv iz slovenske zdravstvene tradicije. Poleg pedagoškega in mentorskega dela je Zupanič-Slavčeva promovirala tudi znanstvenoraziskovalno delo in objavila monografije: o razvoju zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem Žlahtna setev, plodna žetev (1999), Endemski sifilis-škrljevska bolezen na Slovenskem (2000), o razvoju Slovenskega zdravniškega društva Iz rok v roke, iz roda v rod (2001), Družinska povezanost grofov Celjskih (2002), pri založbi Springer New method of identifying family related skulls: forensic medicine, anthropology, epigenetics (2004), Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno (2005), Razvoj slovenske kirurgije srca (2008), v soavtorstvu s F. Štolfo biografijo o zdravniku dr. Ivanu Oražnu (1998) in dr. Antonu Schwabu (1999) ter knjigo o zdravnikih pisateljih Z očmi zdravnice (1997). S sodelavci je pripravila in izdala prevode s spremnimi študijami in faksimili nekaterih znamenitih del slovenskih zdravnikov: Plenčiča (1998), Muznika (2000), Lipiča (2003). Vpeljala je tudi prakso velikih razstav, pri katerih sodelujejo tudi študenti.

Inštitut sodeluje z analognimi ustanovami po svetu, predvsem z dunajskim, padovskim, zagrebškim in reškim inštitutom. Iz anglosaksonskega sveta sodeluje predvsem z največjo tovrstno ustanovo na svetu - Wellcome Institute for History of Medicine v Londonu. Inštitut prav tako sodeluje z mednarodnim združenjem zgodovinarjev medicine - International Society for History of Medicine, ki ima sedež v Parizu.

Zupanič-Slavčeva je bila med leti 1996-2001 glavna organizatorka kongresov študentov raziskovalcev na Medicinski fakulteti. Leta 1994 je vpeljala srečanja zgodovinarjev na Slovenskem, t. i. Pintarjeve dneve, ki so strnjeni v spremljajoče zbornike. Srečanja povezujejo člane Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Doslej so potekali naslednji Pintarjevi dnevi:

• Med medicino in literaturo: ob 60-letnici predmeta Zgodovina medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1994)

• Medicinski in socialni pogledi na ljubljanski potres 1895: ob 50-letnici Inštituta za zgodovino medicine in 100-letnici bolnišnice na Zaloški cesti v Ljubljani (1995)

• Profesor dr. Jože Rant - organizator slovenskega zobozdravstva: ob stoletnici rojstva (1996)

• Sto let rentgenskih žarkov skozi prizmo medicine, veterine in medikohistorikov: organizirali kolegi v Mariboru ob stoletju odkritja rtg žarkov (1998)

• Ljubljanski zdravnik prof. dr. Fran V. Lipič in njegova Topografija Ljubljane (1834): za Lipičevo 200-letnico rojstva (2003)

• Dr. Karel Petrič (1900-1944) zdravnik, humanist, direktor Higienskega zavoda v Ljubljani, direktor Zdravstvenega doma Kranj: za Petričevo 100-letnico rojstva (2003)

• Patografija - vpliv bolezni na življenje in delo znamenitih osebnosti (2004)

• Znanstveni pogled na rabo in zlorabo alkohola (2005)

• Znanstveni pogled na bolezni v zadnjih dveh stoletjih (2007)

• Zdravstveno varstvo v Šaleški dolini skozi čas (2008)

Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana, Slovenija -- telefon: +386 1 543 7700, faks: +386 1 543 7701 -- e-pošta:

Vse pravice pridržane.

Creatoor Group izdelava spletnih strani