EMŠ Medicina - 3. letnik

Izbrane teme iz diagnostike

Cilji

Cilj predmeta Izbrane teme iz diagnostike je, da študenti nadgradijo in poglobijo znanje o osnovnih radioloških in laboratorijskih preiskavah ter poglobijo razumevanje vpliva patofizioloških procesov na rezultate radioloških in laboratorijskih preiskav.

Vsebina

Tematika predavanj je tesno povezana s temami seminarjev, ki temeljijo na problemsko zasnovanem učenju, kar študentu omogoči razumevanje povezav med teoretičnimi načeli in uporabo v klinični praksi.

Učni načrt z režimom študija

Učni načrt z režimom študija

Študijsko gradivo

Izbrana poglavja:
• P, Crane M, Pattenden R: Clinical Biochemistry, 10th Edition, Wiley-Blackwell 2017.
• Rifai N,  Horvath AR, Witter CT: Tietz Fundamentals of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics, 8th Edition, Elsevier Saunders 2019
• Chowdhury R, Wilson I, Graham CR: Radiology at a Glance, 2nd Edition, Wiley-Blackwell 2017
• Jevtič V, Šurlan M, Matela J: Diagnostična in intervencijska radiologija-splošni del. Založba Pivec  2014

Urnik

URNIK

Navodila za

SPROTNA PREVERJANJA ZNANJA IN VEŠČIN 
Sprotno preverjanje znanja poteka preko ocenjevanja reševanja problemskih nalog v sklopu seminarskih ur.

Ocenjevanje rešitev problemskih nalog
Pri vsakem sklopu predavanj in seminarjev morajo študenti rešiti problemsko nalogo in interpretirati rezultate. Poročilo o nalogah oddajo v spletno učilnico najkasneje v enem tednu po koncu organiziranih oblik pouka pri tem predmetu. 
Oceni se: pravilnost rešitve (do 2 točki), interpretacija rezultatov (do 2 točki), poznavanje področja (do 2 točki). V primeru prepozne oddaje lahko študent pri posameznem poročilu pri vsaki kategoriji doseže največ 1 točko. V primeru prepisovanja rešitev problemskih nalog (plagiarizem) je ocena negativna. 

II. KONČNO PREVERJANJE ZNANJA IN VEŠČIN (PREDMETNI IZPIT) 
Študenti lahko predmetni izpit opravijo z uspešno opravljenim sprotnim preverjanjem znanja.
Skupni seštevek vseh točk zbranih z reševanjem problemskih nalog predstavlja zaključno predmetno oceno, ki se oblikuje po naslednji ocenjevalni lestvici: 
- nezadostno (1-5), 0 - 59,9 %
- zadostno (6), 60 - 67,9 %
- dobro (7), 68 - 75,9 %
- prav dobro (8), 76 - 83,9 %
- prav dobro (9), 84 - 91,9 %
- odlično (10), 92 – 100 %

Študenti, ki z reševanjem problemskih nalog niso zbrali vsaj 60 % točk, morajo opravljati pisni predmetni izpit, ki zajema snov predavanj in seminarjev. Pisni izpit obsega 20 vprašanj izbirnega tipa in traja 40 minut. Vsako vprašanje ima samo en pravilen odgovor, ki se oceni z 1 točko. Neodgovorjeno vprašanje se točkuje z 0 točkami, napačno odgovorjeno vprašanje ali izbira več odgovorov (pravilnega in nepravilnih) se točkuje z 0 točkami na vprašanje. 
Za pozitivno oceno pisnega izpita mora študent zbrati 60 %. 
Pri oblikovanju ocene pisnega izpita se uporablja spodnja ocenjevalna lestvica:
- nezadostno (1-5), 0 - 59,9 %
- zadostno (6), 60 - 67,9 %
- dobro (7), 68 - 75,9 %
- prav dobro (8), 76 - 83,9 %
- prav dobro (9), 84 - 91,9 %
- odlično (10), 92 – 100 %

V primeru, da se študent na izpit prijavi, vendar k izpitu zaradi katerega koli razloga ne pristopi oziroma se od izpita ne odjavi pravočasno, se izpit oceni negativno. 

Vpogled v izpitno gradivo
Vpogled v pisne izpite je možen po predhodnem dogovoru z učiteljem.

Izboljšanje ocene
V primeru, da študent opravi izpit s pozitivno oceno, a želi oceno izboljšati (v skladu s pravilnikom), mora ponovno opravljati zaključni pisni izpit.
 

Izpit

[v pripravi]

Obvestila