EMŠ Medicina - 3. letnik

Izbrane teme iz diagnostike

Urnik

Cilji

Cilj predmeta Izbrane teme iz diagnostike je, da študenti nadgradijo in poglobijo znanje o osnovnih radioloških in laboratorijskih preiskavah ter poglobijo razumevanje vpliva patofizioloških procesov na rezultate radioloških in laboratorijskih preiskav.

Vsebina

Tematika predavanj je tesno povezana s temami seminarjev, ki temeljijo na problemsko zasnovanem učenju, kar študentu omogoči razumevanje povezav med teoretičnimi načeli in uporabo v klinični praksi.

Učni načrt z režimom študija 2026/27

Učni načrt z režimom študija

Urnik 2026/27

Urnik

Študijsko gradivo

Izbrana poglavja:
• P, Crane M, Pattenden R: Clinical Biochemistry, 10th Edition, Wiley-Blackwell 2017.
• Rifai N,  Horvath AR, Witter CT: Tietz Fundamentals of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics, 8th Edition, Elsevier Saunders 2019
• Chowdhury R, Wilson I, Graham CR: Radiology at a Glance, 2nd Edition, Wiley-Blackwell 2017
• Jevtič V, Šurlan M, Matela J: Diagnostična in intervencijska radiologija-splošni del. Založba Pivec  2014

Predmetni izpit

SPROTNA PREVERJANJA ZNANJA IN VEŠČIN 
Sprotno preverjanje znanja poteka preko ocenjevanja reševanja problemskih nalog v sklopu seminarskih ur.

Ocenjevanje rešitev problemskih nalog
Pri vsakem sklopu predavanj in seminarjev morajo študenti rešiti problemsko nalogo in interpretirati rezultate. Poročilo o nalogah oddajo v spletno učilnico najkasneje v enem tednu po koncu organiziranih oblik pouka pri tem predmetu. 
Oceni se: pravilnost rešitve (do 2 točki), interpretacija rezultatov (do 2 točki), poznavanje področja (do 2 točki). V primeru prepozne oddaje lahko študent pri posameznem poročilu pri vsaki kategoriji doseže največ 1 točko. V primeru prepisovanja rešitev problemskih nalog (plagiarizem) je ocena negativna. 

II. KONČNO PREVERJANJE ZNANJA IN VEŠČIN (PREDMETNI IZPIT) 
Študenti lahko predmetni izpit opravijo z uspešno opravljenim sprotnim preverjanjem znanja.
Skupni seštevek vseh točk zbranih z reševanjem problemskih nalog predstavlja zaključno predmetno oceno, ki se oblikuje po naslednji ocenjevalni lestvici: 
- nezadostno (1-5), 0 - 59,9 %
- zadostno (6), 60 - 67,9 %
- dobro (7), 68 - 75,9 %
- prav dobro (8), 76 - 83,9 %
- prav dobro (9), 84 - 91,9 %
- odlično (10), 92 – 100 %

Študenti, ki z reševanjem problemskih nalog niso zbrali vsaj 60 % točk, morajo opravljati pisni predmetni izpit, ki zajema snov predavanj in seminarjev. Pisni izpit obsega 20 vprašanj izbirnega tipa in traja 40 minut v primeru tiskane izpitne pole oziroma 35 minut v primeru digitalne izvedbe izpita. . Vsako vprašanje ima samo en pravilen odgovor, ki se oceni z 1 točko. Neodgovorjeno vprašanje se točkuje z 0 točkami, napačno odgovorjeno vprašanje ali izbira več odgovorov (pravilnega in nepravilnih) se točkuje z 0 točkami na vprašanje. 
Za pozitivno oceno pisnega izpita mora študent zbrati 60 %. 
Pri oblikovanju ocene pisnega izpita se uporablja spodnja ocenjevalna lestvica:
- nezadostno (1-5), 0 - 59,9 %
- zadostno (6), 60 - 67,9 %
- dobro (7), 68 - 75,9 %
- prav dobro (8), 76 - 83,9 %
- prav dobro (9), 84 - 91,9 %
- odlično (10), 92 – 100 %

V primeru, da se študent na izpit prijavi, vendar k izpitu zaradi katerega koli razloga ne pristopi oziroma se od izpita ne odjavi pravočasno, se izpit oceni negativno. 

Vpogled v izpitno gradivo
Vpogled v pisne izpite je možen po predhodnem dogovoru z učiteljem.

Izboljšanje ocene
V primeru, da študent opravi izpit s pozitivno oceno, a želi oceno izboljšati (v skladu s pravilnikom), mora ponovno opravljati zaključni pisni izpit.
 

Obvestila