Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa

Predstavitev

Razvoj katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je povezan z razvojem stomatološke klinike in medicinske fakultete. Leta 1950 je bila ustanovljena katedra za konzervirajoče zobozdravstvo kot organizacijska enota stomatološke fakultete, predhodnice odseka za stomatologijo. Prvega učitelja, docenta dr. A. Logarja, je katedra dobila leta 1951. Število učiteljev in njihovih sodelavcev se je stalno povečevalo. Katedra ima zdaj štiri učitelje in sedem asistentov. Opravila je eno osrednjih nalog v slovenskem zobozdravstvu. Njeni predstojniki so v veliki meri oblikovali slovensko stomatologijo.

Predstojniki katedre so bili prof. dr. Anton Logar (1954–1970), prof. dr. Čedomir Ravnik (1970–1989), prof. dr. Vito Vrbič (1989–1998), prof. dr. Dominik Gašperšič (1998–2004), doc. dr. Franek Klemenc (2004–2007) in prof. dr. Janja Jan (2007–). V zadnjih desetih letih so bili učitelji in asistenti katedre: prof. dr. Janja Jan, prof. dr. Aleš Fidler, doc. dr. Lidija Nemeth, doc. dr. Iztok Štamfelj, doc. dr. Tomaž Hitij, asist. dr. Maja Grošelj, asist. dr. Tomi Samec, asist. dr. Igor Križnar, asist. Jana Krapež, asist. dr. Lucija Strmšek, asist. dr. Ana Tenyi, asist. Tilen Šušterčič, asist. dr. Matevž Luštrik, asist. Viktor Angjeleski, asist. Nina Vovk, asist. Tilen Gnidovec. Na vajah pomagajo tudi tehnični sodelavci in demonstratorji.

Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je danes enota Oddelka za dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF). Člani katedre se ukvarjajo s pedagoškim, raziskovalnim in kliničnim delom. Vsebina in način pouka sta se na katedri razvijala v skladu z razvojem stroke in organizacijo pouka na UL MF. Katedra je glede kliničnih dejavnosti povezana s Centrom za zobne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Največji delež izobraževalnega dela zajema dodiplomski študij. Dodiplomski pouk izvajajo za študente dentalne medicine UL MF od prvega do šestega letnika in pri izbranih predavanjih za študente splošne medicine UL MF. Katedra poučuje pri obveznih predmetih: Anatomija za dentalno medicino (1. letnik), Funkcionalna in klinično-aplikativna morfologija in embriologija zobnega organa, Uvod v klinično dentalno medicino 2, Dentalni materiali in tehnologija dentalnih materialov, Uvod v diagnostiko in minimalno invazivno stomatologijo (2. letnik), Stomatološki predklinični praktikum, Stomatološka propedevtika 2, Brezbolečinsko delo v zobozdravstvu (3. letnik), Medicinska klinika 1, Zobne bolezni 1 (4. letnik), Zobne bolezni 2, Gerontostomatologija (5. letnik), Zobne bolezni 3, Gerontostomatologija (6. letnik, stari program), Maksilofacialna kirurgija s temelji dentalne medicine (5. letnik študentov splošne medicine). Poučuje tudi pri izbirnih predmetih.

Pouk poteka v obliki predavanj, seminarjev, predkliničnih in kliničnih vaj, klinične prakse, izbirnih predmetov, vodenega individualnega študija; študenti imajo tudi možnost individualnega raziskovalnega dela. Člani katedre so uspešni mentorji dodiplomskim študentom pri raziskovalnih Prešernovih nalogah, ki so bile že večkrat nagrajene s priznanji in fakultetnimi Prešernovimi nagradami.

Katedra pokriva tudi dejavnosti podiplomskega pouka. Člani katedre so mentorji študentom na doktorski stopnji, sodelujejo pri programu izobraževanja pripravnikov, specializacije iz zobnih bolezni in endodontije ter podiplomskem izobraževanju zobozdravnikov. V okviru doživljenjskega izobraževanja sodobno znanje svojega področja posredujejo širšemu slovenskemu prostoru. Skupaj z drugimi specialisti vsako drugo leto organizirajo simpozij iz zobnih bolezni in endodontije.

Katedra ustvarja in prenaša strokovno doktrino na dodiplomske in podiplomske študente MF ter v širši slovenski strokovni prostor. Iz teh prizadevanj so izdali slovensko študijsko gradivo: Histološki atlas zobnega organa (2001), Anatomija zob (2002), Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa (2002), Histologija zobnega organa (tretja izdaja 2003), Zgradba zoba: mikroskopski prikaz s pojasnili (2006), Oralni radiološki pregled (poglavje v Stomatološka klinična preiskava, 2006), Propedevtika zobnih bolezni (2006), Sistematika endodontskih storitev (2009), Predklinični praktikum: instrumenti in naprave (2012), Zobni karies – osnove sodobnega diagnosticiranja in zdravljenja (2014), Navodila za vaje iz histologije zobnega organa (2018), Anatomske osnove modelacije zob (2023), Navodila za delo v Centru za učenje kliničnih veščin na področju dentalne medicine (2024).

Vse te dejavnosti so povezane z aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom članov, s poudarkom na interdisciplinarnosti in mednarodnem sodelovanju. Področja raziskovalnega dela članov katedre so: morfološke značilnosti in bolezenske spremembe zob ter okolne kosti na arheološkem gradivu; mikrostrukturne in mikrotrdotne lastnosti zdravih in bolezensko spremenjenih zobnih tkiv; variabilnost normalnih anatomskih zobnih znakov in razvojnih nepravilnosti zob ter njihove geneze oziroma patogeneze; nadštevilne korenine stalnih kočnikov; izgubna kompresija slik v dentalni radiologiji; digitalna subtrakcijska radiografija trdih tkiv v ustni votlini; spremljanje zdravja ustne votline s hiperspektralnim slikanjem; odontometrija; merjenje pretoka tkivne tekočine iz periapikalnega področja zoba v koreninskih kanalih; optodinamska optimizacija laserske irigacije koreninskih kanalov; analiza kinematike recipročnih endodontskih motorjev; uspešnost endodontskega zdravljenja; vpliv škodljivih dejavnikov okolja na razvoj zobnega organa; zobni karies, zobna erozija in razvojne okvare sklenine pri otrocih z astmo; merjenje prekrvljenosti zobne pulpe karioznih zob; ocena stanja zobne pulpe z magnetnoresonančnim slikanjem, histološko analizo in kliničnimi diagnostičnimi testi; odziv zobne pulpe na preparacijo kavitet in ortodontsko terapijo; vpliv fototerapije na dejavnike tveganja za karies; poobsevalni karies pri pacientih z rakom glave in vratu; učinki hiperbarične oksigenacije na tkivo s poobsevalnimi poškodbami; preprečevanje škodljivih posledic v ustni votlini po obsevanju tumorjev obraza in vratu; povezava med ustnim in sistemskim zdravjem; vpliv bolezni reakcije presadka proti gostitelju.

Dosežke znanstveno-raziskovalnega dela člani katedre objavljajo v številnih člankih v mednarodnih (SCI) in domačih revijah. Predstavljajo jih tudi na domačih in mednarodnih kongresih, simpozijih ter znanstvenih seminarjih. Vključeni so v raziskovalne projekte in programe. Poteka tudi sodelovanje z univerzami v EU in ZDA.

Novice