Univerza v Coimbri :: UL Medicinska fakulteta

Univerza v Coimbri, Erasmus+ praktično usposabljanje

Štefan Grašič - 30. 07. 2025 - 30. 09. 2025, 2 letnik

Coimbro sva s punco izbrala, ker je bila med 1200 poslanimi sporočili ena od sedmih institucij v Evropi, ki je ponudila možnost vključitve v medicinsko okolje študentoma drugega letnika. Vedela sva, da naju bolj zanima klinična izmenjava kot raziskovalna, a sva bila po 800 poslanih e-sporočilih pripravljena sprejeti tudi delo arhivarja. V tujino naju je zagotovo vlekla neka sila; del tega gotovo predstavlja dejstvo, da sva o študiju v tujini razmišljala že prej. Od tu naprej bom pisal zgolj zase. V Sloveniji pogosto dobivam občutek majhnosti, morda celo nepomembnosti in zaprtosti; včasih se zaradi tega težje motiviram. Velikokrat se mi zdi, da pravo znanje pridobivaš izven naših meja. Odločila sva se za izmenjavo in iz končnega izbora izbrala Coimbro na Portugalskem. Gre za manjše mesto, od obale oddaljeno 30 km, locirano med Portom in Lizbono. Slovi po svoji stari univerzi iz leta 1290 z izjemno bogato tradicijo. Ker je izmenjava zame predstavljala več kot le nabiranje novih izkušenj v zdravstvu, se nisem sprijaznil z enostavnim zračnim teleportiranjem v pločevinki na Portugalsko – čeprav mi je bilo na poti za to velikokrat žal. Želel sem potovanje, in ravno to sem tudi dobil, trije dnevi klatenja po vlakih in avtobusih naredijo tvoje noge bolj otečene kot pri pacientu z NYHA III. Mislim, da so moje noge že drugi dan dosegle primeren nivo zatečenosti za vaje iz propedevtike – tipanje perifernih edemov. Da o preležaninah sploh ne govorim. (Ni bilo zares tako hudo :) )

Ko sem prišel v Coimbro, me je sprva presenetila očarljivost mesta. Mesto je majhno, lahko bi ga primerjal s Kranjem, ampak veliko bolj razgibano ter izjemno živo. Stanovanje sva urejala že 4 mesece prej, po večdnevnem dogovarjanju s prevaranti vseh možnih nacionalnosti, mislim, da sva bila v stiku z vsaj 30 različnimi “landlordi”, ki to seveda niso bili, sva se odločila za dražjo, a varnejšo opcijo platforme Spotahome. Stanovanje je bilo v samem centru stare Coimbre, blizu univerze in vseh znamenitosti. Do bolnišnice je bilo cca 25 min, zelo odvisno od njihovih avtobusov. Ti slovijo po nezanesljivosti, a jaz, razen treh dni stavke in nedelujočih klim, nisem imel nobenega problema. Res je, da pridejo izven urnikov, ampak sistem prenavljajo, cena javnega prevoza pa je za študente zgolj 15 EUR na mesec. Kar nekaj sva uporabljala tudi Uber, je izjemno poceni. Celotna Portugalska ima storitve praviloma cenejše kot v Sloveniji.

Bolnišnica je velika, gre za univerzitetno ustanovo, ki je referenčni center za osrednjo Portugalsko in celo del Španije. Včasih se pošalijo, da je Coimbra tovarna izdelovanja medicinskega osebja. Stavba ni najnovejša, podobno kot UKC v letu 2025, morda s kakšno bormašino manj. Celoten kompleks kampusa medicinskih znanosti in bolnišnice je rahlo odmaknjen od središča. Jaz sem zaprosil za oddelek travmatologije, razporedili so me na ortopedijo (pri njih je to združeno). Ker v Coimbri živi veliko zdravnikov, seveda bolnišnica ni samo ena; ortopedija je, na primer, razdeljena na štiri različne konce mesta, med sabo pa so z avtom oddaljeni 15 minut, z avtobusom lahko tudi eno uro. Jaz sem imel to srečo, da je moj dodeljeni mentor delal v bolnišnici na drugem delu mesta, zato sem imel jutranje romanje. Praviloma so bolnišnice ločene tudi po vrsti posegov, ki jih izvajajo; v prvi sem tako v dveh tednih asistiral pri vsaj dvajsetih robotsko asistiranih zamenjavah kolena. Veliko razliko naredi, kako zelo se mentor ukvarja s tabo, kakšen je tvoj nivo portugalščine in njegov angleščine. Večina zdravnikov govori dobro angleško, moj mentor žal ne. Zaradi vina, ki sem mu ga prinesel iz Slovenije, mi je želel vrniti uslugo in me vprašal, če bi šel asistirat na operacije še v drugo, centralno bolnišnico. Priložnost sem vzel, dobil novo mentorico. Ta je govorila tekoče angleško, celo malo britanskega naglasa sem zaznal. Sicer so v bolnišnici vsi izjemno prijazni, želijo, da se počutiš sprejetega, med počitkom ti ponujajo prigrizke, sadje ipd. Sodelovanje pri operacijah je odvisno od posameznika. Ker sem jaz že v Sloveniji tekom šolskega leta asistiral dva- do trikrat tedensko, sem bil procedure navajen, to so opazili in kadar sem za to vprašal, sem bil lahko pri mizi. Glavni operaterji so starejši kirurgi, ki se bolj menjajo kot ostalo osebje, zato je pred operacijo skoraj vedno, vsaj v prvem mesecu, treba vprašati za dovoljenje. Čeprav se je zgodilo, da se je kirurgu naredil velik cmok, ko je tekom šest urne operacije medenice proti koncu ugotovil, da imam zaključen drugi letnik, so me v veliki večini, tudi prej omenjeni kirurg, tretirali kot kolega.

V prvih tednih avgusta je bila Coimbra v rekordnih temperaturah, a sva tudi v stanovanju brez klime shajala. Kot študent imaš na voljo ogromno aktivnosti, od tistih organiziranih do plavanja v reki in sprehajanja po promenadi. Med drugim lahko igraš tenis za 2,5 EUR na uro, padel za 2,5 EUR za 90 min, najameš celotno nogometno igrišče, fitnese, igraš golf, bazen, plezaš … Če imaš voljo, lahko delaš vse. Je pa do 10. septembra mesto mirno in brez 25.000 študentov, klubi niso odprti vsak dan. V septembru pa mesto doživi preporod, težko je opisati občutek pomladne prerojenosti jeseni, ampak v mesto migrira dobra energija in navdušenje. Pri njih je študij velik del življenjske poti in so ponosni na to, da so študenti. To med drugim izkazujejo tudi s črnimi haljami in simboli, ki jih nosijo kot uniforme na tiste bolj svete dni. Študenti imajo bogato razvito kulturo, hierarhijo, povezujejo se v družine, družine tvorijo rodove itd. Vsak mesec se vsaj enkrat dobijo na skupni večerji, v restavracijah, kjer študentom za 12 EUR ponudijo all you can drink in all you can eat meni. Jaz sem preko Buddy programa in s pristopom do študentov ob raznih priložnostih spoznal kar nekaj lokalcev, ki vsi zelo radi razkažejo mesto in njihove skrite beznice. Če je pri nas navada, da se ob pogovoru v baru čez dan pije kava, je to pri njih pitje malih piv (imenujejo se Fino), stanejo pa 1 EUR. Encime redno in skrbno trenirajo. Po 15. septembru pa vse do konca leta greš v Coimbri lahko ven na najbolj navaden dan in boš našel vsaj tri večje zabave.

Spoznala pa sva tudi druge Slovence, dva medicinca in tri strojnike, s katerimi smo preživeli veliko nepozabnih trenutkov, predvsem ob igranju padela. Iskreno sem hvaležen, da sem jih spoznal, in z vsemi bom zagotovo ostal v stiku. Prav tako je vsako leto več Erasmus študentov, letos jih je bilo več kot 1000, samo v balkanski skupini okoli 80.

Midva sva potovala vsak vikend. Nekaj z vlakom, nekaj z avtobusom, največ pa z rent-a-car. Najem avtomobila je ugoden, preveriti moraš samo, da ni pogoj kreditna kartica. V dveh mesecih sva skupaj z vsemi prijatelji iz Slovenije, ki so pri nama periodično bivali praktično od drugega tedna pa do konca, raziskala večino Portugalske, ostal nama je le jug. Ogledali smo si bikoborbe, kopali v naravnih vrelcih, surfali pri Slovencu, ki se je pred 15 leti preselil na Portugalsko in tam vodi surf šolo, hodila v gore, prehodila del Camino poti, obiskala najbolj zahodno točko kontinentalne Evrope, bila na lokalni veselici, letela na Madeiro, spremljala dirkanje z avti, gledala nešteto sončnih zahodov, šla na sejem vin, vinogradništva in srednjeveške kulture in še bi lahko našteval.

Skratka, Coimbra je bila ena super izkušnja. Morda se dva meseca zdita veliko žrtvovanje poletnih počitnic, ampak mislim, da sva v Coimbri poleg izkušenj v medicini preživela veliko lepih trenutkov s prijatelji, ki so naju obiskali, ustvarila mnoga nova prijateljstva in spoznala državo na bolj celovit način.