|
|
Univerza v Ljubljani se je prijavila na Javni razpis: Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027 (PUŠ v delovno okolje 2024-2027).
V okviru prvega odpiranja je Medicinska fakulteta UL izvedla en projekt (FunGen), v okviru drugega odpiranja pa je UL prejela financiranje za 69 projektov, med njiimi je pet projektov Medicinske fakultete.
Namen javnega razpisa je pridobivanje praktičnih izkušenj, znanj in kompetenc študentov v delovnem okolju v času študija, spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja ter prenosa znanja med visokošolskim sistemom in med delovnim okoljem (gospodarstvo ter negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem in regionalnem okolju).
Na ta način se bo mladim omogočalo razvoj znanj in spretnosti pri uresničevanju idej, razvoj podjetnosti, inovativnosti, kreativnega in kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti ipd. za večjo zaposljivost in lažji prehod v delovno okolje po zaključku študija. Z javnim razpisom se naslavlja tudi druge izzive visokega šolstva kot npr. sistemsko uvajanje prenosa znanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem, večja fleksibilnost in prilagajanje študijskih programov potrebam trga dela ter vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med visokošolskimi zavodi in delovnim okoljem. Z operacijo se omogoča prispevek k vzpostavitvi institucionalnega okvirja za zagotavljanje odprtega in inovativnega visokošolskega prostora. Cilj javnega razpisa je vključitev študentov v projektne aktivnosti in pridobitev splošnih in poklicno specifičnih kompetenc za lažji prehod na trg dela.
Predstavitev rezultatov projekta: Funkcionalna opredelitev genetskih različic neznanega kliničnega pomena (FunGen)
V okviru razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027 (PUŠ v delovno okolje 2024-2027) je na Medicinski fakulteti v zadnjih mesecih intenzivno potekal študentski raziskovalni projekt Funkcionalna opredelitev genetskih različic neznanega kliničnega pomena (FunGen), ki je tako za strokovno javnost kot bolnike in širšo javnost pomenil veliko dodano vrednost pri diagnostiki redkih bolezni.
Opis projekta:
Diagnostika redkih bolezni temelji na genetskem testiranju. Prispevek novo odkritih genetskih različic in različic neznanega pomena (VUS) na razvoj bolezni ni vedno jasen. Za potrditev kličnega pomena novo odkritih genetskih različic je ključno razumevanje vloge proteina in bioloških poti, izbor metode za funkcionalno analizo ter izvedba večstopenjskih in dolgotrajnih laboratorijskih poskusov. Vzpostavitev metod za sistematično testiranje vloge tarčnih genov/proteinov glavnih bioloških poti, povezanih z razvojem bolezni, bi olajšalo potrditev kliničnega pomena novo odkritih VUS. Ocenjena je potreba trga in podjetniška priložnost za vzpostavitev novih pristopov k funkcionalni analizi.
Pri projektu so sodelovali študentje in mentorji z različnim strokovnim ozadjem (medicina, biotehnologija in podjetništvo) ter podjetje Kemomed.

Predstavitev rezultatov projekta
Spremenjena mikrocirkulacija je ena prvih žilnih sprememb povezana s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) in bi bila lahko kazalec zgodnjih sprememb žilne funkcije pri SB1, ki bistveno vpliva na sposobnost uravnavanja telesne temperature pri teh bolnikih. Kronična hiperglikemija in glikemična variabilnost sprožita kaskado patofizioloških procesov, ki poslabšajo delovanje endotelija in spreminjajo vazomotorni tonus ter povzročita spremembe reaktivnosti avtonomnega živčnega sistema, ki pomembno vpliva na regulacijo mikrožilnega krvnega pretoka in s tem na sposobnost termoregulacije, ki je v luči aktulnih klimatskih sprememb ključnega pomena.
Namen tega študentskega projekta je bol odkriti morebitne zgodnje spremembe mikrožilja in s tem zmanjšano sposobnost termoregulacije pri bolnikih s SB1 glede na zdrave vrstnike in parametre mikrožilne funkcije povezati s parametri urejenosti SB1. Kot kazalce urejenosti sladkorne bolezni smo upoštevali vrednosti povezane z nihanjem koncentracije glukoze v krvi (SG) v zadnjem mesecu pred testom: povprečna koncentracija glukoze v krvi (AVG_SG), standardna deviacija (SD_SG), variabilnost (CV_SG), ter % časa, ko je bila SG pod 3,0 mmol/L (PCT_54), pod 3,9mmola/L (PCT_70), med 3,9 in 10 mmol/L (PCT_70_180), nad 10 mmol/l (PST_180) in nad 13,9mmol/L )PCT_250), celokupno, podnevi ali ponoči.
V raziskavi je sodelovalo 12 mladih, redno telesno aktivnih posameznikov s SB1. Vsi so za nadzorovanje SB1 uporabljali inzulinsko črpalko (AID,Medtronic 780G) in kontinuiran podkožni monitoring SG (FreeStyle Libre) ter 12 zdravih po starosti, spolu in indeksu telesne mase uravnoteženih preiskovancev. Udeleženci so opravili dva provokacijska testa mikrožilja in sicer reaktivno hiperemijo po zažemu brahialne arterije in test maksimalne obremenitve, pri katerem opazujemo spremembo v mikrožilju po končani obremenitvi glede na stanje pred telesno obremenitvijo. Študenti so se naučili opravljati tudi nekatere druge provokacijske teste, vendar teh meritev v sklopu projekta nismo analizirali.
Letak s predstavitvijo rezultatov projekta
Kako izboljšati ustno zdravje študentov medicine in hkrati študentom dentalne medicine omogočiti pridobivanje praktičnih raziskovalnih izkušenj? Na to vprašanje je letos odgovarjal projekt »Za zdrav nasmeh :)«, ki je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani potekal v okviru programa PUŠ.
V projektu je pod vodstvom osmih mentorjev sodelovalo devet študentov z Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Osrednji gospodarski partner projekta je bilo podjetje Curaden Slovenija, pri izvedbi pa so sodelovali tudi Zavod vsesorte, Zdravstveni dom Ljubljana in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Projekt je bil zasnovan kot priložnost, da študenti pridobijo izkušnje v realnem delovnem okolju ter ob tem razvijajo klinične, raziskovalne, organizacijske in komunikacijske kompetence. Poseben poudarek je bil namenjen interdisciplinarnemu sodelovanju, digitalnim pristopom in prenosu znanja med univerzo, zdravstvom in gospodarstvom.
Osrednji del projekta je bila multicentrična randomizirana kontrolirana klinična raziskava, s katero smo želeli ugotoviti, ali lahko individualno prilagojena navodila za ustno higieno izboljšajo ustno zdravje študentov medicine. V raziskavo smo vključili 86 študentov prvega, drugega in tretjega letnika medicine Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Klinične preglede je izvajalo osem študentov višjih letnikov dentalne medicine, ki so se pred začetkom raziskave posebej usposobili in kalibrirali. Preiskovanci so bili naključno razdeljeni v intervencijsko in kontrolno skupino, študenti pa so poleg začetnega pregleda opravili še dva kontrolna pregleda.
Pri pregledih smo ocenjevali zobne obloge, krvavitev iz dlesni in krvavitev v medzobnih prostorih, potrebo po parodontalnem zdravljenju ter prisotnost kariesa in plomb po mednarodnem sistemu ICDAS II. Z vprašalniki smo raziskovali tudi življenjski slog študentov medicine, uporabo pripomočkov za ustno higieno, z ustnim zdravjem povezano kakovost življenja ter nekatere psihološke dejavnike. Raziskava je tako omogočila podroben vpogled v ustno zdravje slovenskih študentov medicine. Prvi rezultati kažejo, da je prostora za izboljšave še nekaj, saj smo vsaj eno kariozno spremembo ugotovili kar pri 88 % pregledanih študentov, pri večini pa je bila ugotovljena tudi potreba po izboljšanju ustne higiene.
Projekt pa ni ostal le pri klinični raziskavi. Nastali so spletna stran (uminusta.si), digitalni vprašalniki, e-zloženke in »Priročnik za ustno higieno: prilagojen mladostnikom«. Študenti so rezultate svojega dela predstavili tudi na strokovnih srečanjih. Januarja je bil ob začetku projekta organiziran prvi znanstveni simpozij »Za zdrav nasmeh :)«, na katerem so se študenti pred začetkom kliničnega dela usposabljali za izvajanje raziskave, junija pa je v Cerknici sledil drugi simpozij »Zdrav nasmeh pod drobnogledom: ustno zdravje študentov medicine«. Na njem so študenti in mentorji javnosti predstavili prve rezultate raziskave, od razširjenosti kariesa in parodontalnega zdravja do sprememb vrednosti kazalnikov zobnih oblog in krvavitve dlesni po individualizirani intervenciji.
Projekt »Za zdrav nasmeh :)« je presegel okvir klasičnega študentskega projekta. Študenti so sodelovali pri vseh pomembnih korakih raziskovalnega procesa; od priprave raziskovalnih orodij, vključevanja udeležencev in izvajanja kliničnih pregledov do zbiranja, statistične obdelave in interpretacije podatkov ter predstavljanja rezultatov strokovni in širši javnosti. V relativno kratkem času je bil vzpostavljen tudi digitalni sistem za beleženje kliničnih indeksov, ki ga je pripravil študent Študijskega programa Inženiring poslovnih sistemov Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izveden je bil začetni pregled in dva kontrolna pregleda, projekt pa je ustvaril temelje za nadaljnje raziskovanje in razvoj pristopov k individualizirani preventivi ustnih bolezni.
Najpomembnejši rezultat projekta niso le zbrani raziskovalni podatki, temveč tudi znanje in izkušnje, ki jih bodo vsi sodelujoči študenti prenesli v svoje prihodnje delo z bolniki. Projekt je pokazal, kako lahko povezovanje univerz, zdravstvenih ustanov in gospodarstva hkrati prispeva k izobraževanju bodočih zdravstvenih delavcev, razvoju raziskovalnega dela ter izboljševanju preventive ter promocije ustnega zdravja.
Povezave:
Naslovna stran e-knjižice »Priročnik za zdrav nasmeh: Prilagojeno mladostnikom«.

Naslovna stran e-zbornika znanstvenih prispevkov »Zdrav nasmeh pod drobnogledom: ustno zdravje študentov medicine«

Utrinek iz izobraževanja iTOP v Radisson Blu Plaza Hotel v Ljubljani.

Pregled udeleženke raziskave v Zdravstvenem domu Ljubljana na PE Kotnikova

Izvajanje prve individualizirane intervencije za intervencijsko skupino preiskovancev v prostorih Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Drugi simpozij projekta v Centru za obiskovalce Cerkniško jezero.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je letošnje leto v okviru projekta PUŠ (Problemsko učenje študentov v delovno okolje) pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, potekal interdisciplinarni projekt »Muzej evolucije Kamnik – koncept in idejna zasnova za sodoben interaktivni naravoslovni muzej«. V projektu je sodelovalo osem študentov geologije, urbanizma, ilustracije, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter računalništva in informatike, ki so pod vodstvom pod vodstvom doc. dr. Tomaža Hitija in z dr. Roka Gašpariča ter ob pomoči drugih pedagoških mentorjev in mentorjev iz delovnega okolja razvijali strokovne, prostorske, vizualne in digitalne temelje prihodnjega muzeja.
Projekt odgovarja na tri povezane izzive: zmanjševanje obsega vsebin o geologiji, fosilih in evoluciji v izobraževanih programih, pomanjkanje celovite javne predstavitve lokalne paleontološke dediščine ter neizkoriščen potencial Kamnika za predstavitev te izjemne naravne dediščine. V Kamniku in njegovi bližji okolici se namreč prepletajo izjemna naravna dediščina, bogata zgodovina raziskovanja in številne zgodbe o življenju v geološki preteklosti. Le malo slovenskih območij ponuja tako raznolik pogled v preteklost, od triasnega morja do ledene dobe.
Projekt je prinesel številne konkretne rezultate: poljudnoznanstveno knjigo »Življenje zapisano v kamnu«, strokovna besedila, edinstvene 3D-rekonstrukcije izumrlih organizmov, celostno grafično podobo muzeja, zasnovo spletne strani, predlog geoloških poti v okolici Kamnika ter predstavitveni zbornik z idejno zasnovo začasne in stalne razstave.
Osrednja ideja prihodnjega muzeja je bila javnosti prvič predstavljena na začasni razstavi v Mekinjskem samostanu v Kamniku, ki je bila avgusta odprta v okviru Kamfesta v okviru katerega smo pripravili sklop predavanj in delavnice za otroke. Osrednja zgodba bodočega muzeja bo razvoj življenja na Zemlji, predstavljen skozi izjemne fosilne najdbe iz Slovenije in primerjalne primerke iz sveta. Na začasni razstavi predstavljamo potek projekta in šest zgodb o izjemnih fosilnih najdbah iz Slovenije: triasne ribe in morski plazilci Kamniško-Savinjskih Alp, dinozavre iz Kozine, zobovje orjaškega morskega psa s Kozjanskega, kosti ledenodobnega jamskega medveda in zgodbo neveljskega mamuta.
Projekt je presegel prvotno zastavljene okvire. Ustvaril je konkretne temelje za prihodnji Muzej evolucije Kamnik ter hkrati pokazal, kako lahko sodelovanje univerze, strokovnih ustanov in lokalnega okolja študentom omogoči pridobivanje dragocenih praktičnih izkušenj ter hkrati prispeva k ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju naravne dediščine širši javnosti.

Vodji projekta doc. dr. Tomaža Hitija in z dr. Roka Gašparič.
Obisk muzeja neandertalcev v Krapini.

Obisk Notranjskega muzeja Postojna z dr. Slavkom Polakom.
Delavnica za otroke na stojnici Kamfesta.

3D rekonstrukcija mladiča dinozavra Tethyshadros insularis, delo Ane Turičnik.

Vodenje po začasni razstavi v sklopu Kamfesta.

Rekonstrukcija ledenodobne pokrajine okoli Kamnika v času mamutov, delo Ane Turičnik.
Naslovnica knjige »ŽIVLJENJE ZAPISANO V KAMNU: spoznajmo fosile na zabaven in poučen način«.
