O fakulteti

Oražnova zapuščina


Dr. Ivan Oražen in njegova zapuščina

Življenje in delo slovenskega zdravnika in politika dr. Ivana Oražna (1869–1921) je tesno povezano z dobo, v kateri je živel. Nezakonski stan ga je zaznamoval in spremljal z revščino skozi vso mladost, s poroko v ljubljansko pivovarniško družino Auer pa je postal premožen. A ostal je zvest svojim načelom, domoljuben in se je boril proti avstro-ogrski monarhiji, sprva kot vodja slovenskih sokolov, kasneje tudi jugoslovanskih. Zastopal je idejo enakopravne povezanosti Južnih Slovanov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, a je kmalu spoznal hegemonistične težnje Srbov. Kot zdravnik je delal sprva v ljubljanski bolnišnici, nato pa v zasebni praksi in med balkansko vojno 1912 tudi v bolnišnici v Nišu, o čemer je objavil spomine. Bil je tudi ljubljanski mestni svetnik in se je med drugim boril tudi za zdravstvo in zdravništvo. To uspešno delo ga je po prvi svetovni vojni pripeljalo do mesta prvega predsednika pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro. Bil je borec za prvo medicinsko fakulteto pri Slovencih. Številna razočaranja v politiki, žalost zaradi smrti jetične žene Evgenije, pogrešanje potomcev in drugo so prispevali k njegovi odločitvi za samomor. Ker pa je želel porajajoči se slovenski inteligenci, predvsem študentom medicine in tistim, ki so bili nezakonskega stanu, lažjega življenja, je zapustil veliko imetje, ki ga je nasledil po družini Auer, ki ni imela potomcev, v skrbno spisani oporoki Medicinski fakulteti. Od leta 1925 je v Oražnovih domovih v Ljubljani brezplačno bivalo skoraj 1.000 slušateljev ljubljanske univerze. Njegovo dobrotništvo je podobno Knafljevemu na Dunaju.
 

Ivan_Oražen.jpg

Dr. Ivan Oražen, dobrotnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
 

Plemenito dejanje

Kmalu po ženini smrti leta 1919 je dr. Oražen napravil prvo verzijo oporoke, ki jo je nato z advokatom dr. Francetom Goršičem še velikokrat spremenil, v svojem bistvu pa je ostala nespremenjena. V oporoki je zapisal: »Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam Medicinski fakulteti, ki naj to premoženje uporabi za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvaškega plemena, ki študirajo v Ljubljani.« Zahteval je, da se morata hiši na Wolfovi ulici in na Dolenjski cesti preurediti v dijaški dom, imenovan Oražnov dijaški dom. Namenjen je bil nezakonskim otrokom in vsem, ki so bili gmotno ogroženi in za študij sposobni, slovenske ali katere od južnoslovanskih narodnosti. Zapisal je, da lahko v domu bivajo tudi študentje nemedicinci, nikakor pa ne bogoslovci. Hiši je prepovedal prodati. Takratna Univerza je Oražnovo zapuščino imenovala vesoljna dediščina, saj tako velike donacije ni prejela ne prej in ne kasneje. Oporoki je nasprotovalo Oražnovo sorodstvo, predvsem sestrična Ela, ki je tožila Univerzo. Iluzorno je bilo pričakovati, da bi dobila tožbo proti Univerzi.
Od leta 1925 dalje v obeh hišah prebivajo študentje in uživajo naklonjenost svojega darovalca. S ponosom se imenujejo oražnovci, avtorico tega prispevka in knjige o njem pa imajo za Oražnovo posvojenko. S svojim plemenitim dejanjem je dr. Ivan Oražen do danes olajšal stisko okoli 1000 študentom, med njimi predvsem medicincem. Njegovo mecenstvo je podobno Knafljevemu na Dunaju in si je z njim zaslužil vidno mesto med dobrotniki slovenskega naroda. Medicinska fakulteta se ga iz leta v leto s spoštovanjem spominja, vzdržuje njegov grob, obnavlja in posodablja oba domova ter študentom podeljuje Oražnova odličja za najboljše študijske uspehe. V njegovi rojstni hiši v Kostanjevici je uredila spominsko sobo, oktobra 1999 ob 130-letnici njegovega rojstva in 80-letnici Medicinske fakultete je pripravila srečanje oražnovcev vseh generacij. Tedaj je tudi izšla biografija o njem. Časnik Delo je po tem srečanju in predstavitvi knjige zapisal, da je Oražnova življenjska zgodba tako dramatična, da bi bila vredna scenarija za uspešen ameriški film. Ob 140-letnici Oražnovega rojstva leta 2009 so se oražnovci s svojim dolgoletnim kuratorjem prof. dr. Stanetom Repšetom ponovno zbrali na Oražnovi domačiji in se poklonili svojemu dobrotniku. 
 

Kostanjevica_2013-186-1024x322.jpg

Srečanje Oražnovcev vseh generacij pri Oražnovi rojstni hiši v Kostanjevici na Krki leta 2017

Oražnov zaklad

Kot se dogaja le v pravljicah, je tudi v primeru Oražnove zapuščine ostal dragocen zaklad, ki ga je Univerza sprva shranila v bančni trezor, v politično nemirnih letih pred drugo svetovno vojno pa so ga skrivoma zakopali na dvorišče Univerze. Za mesto so vedeli le trije pristojni. Med vojno so ga iskali vsi: od policije do Narodne banke do gestapa in udbe, a ga niso našli. Odkopali so ga šele okoli leta 1960, ko je bil dekan medicinske fakultete zdravnik akad. Janez Milčinski. Odločili so se, da zaklad, sestavljen iz kakšnega četrt kilograma čistega zlata, dragih kamnov, rubinov, diamantov, granatov in drugega predelajo v dekanske insignije, verigo in pečatni prstan. V verigo je oblikovalka Bogica Pogačnik na nevsiljiv način vpletla broške, uhane, prstane in  manšetne gumbe, medaljon pa je narejen iz težke zlate švicarske ure, ki jo ovija Eskulapova kača, oblikovana iz zapestnice in ovita okoli palice, vse v duhu simbolov medicine. Na medaljonu piše: »Mrtvim v spomin, živim v spodbudo iz zapuščine dr. Ivana Oražna namenila UL Medicinska fakulteta 1963.«
 

Screen Shot 2018-04-11 at 11.18.07.png

Dekanska veriga, insignija UL Medicinske fakultete, narejena iz zlatnine Oražnovega zaklada



Kratek film o dr. Ivanu Oražnu iz oddaje RTVSLO ''Pozabljeni Slovenci''